Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download
ePaper created 2017-11-29, 10:52:23 | version 1.38.0
6 USTNA HIGIENA september 2017 Pomen čiščenja medzobnih prostorov Če se nam čiščenje zob zdi samoumevno, še ne pomeni, da znamo zobe res dobro očistiti. Velik delež slovenskega, evropskega in svetovnega prebivalstva ima vneta obzobna tkiva. Po več kot 20 letih epidemioloških raziskav, izvedenih na prebivalcih Ljubljane, kaže, da skoraj vsi prebivalci potrebujejo pouk o ustni higieni in da je napredovala parodontalna bolezen v porastu, tako da se povečuje potreba po luščenju in glajenju korenin ter parodontalno kirurških posegih (Skalerič in sod., 2008). Raziskave v ZDA kažejo, da ima 75 odstotkov odraslih gingivitis, 30 odstotkov zmerno napredo- vali parodontitis in 10 odstotkov napredovali parodontitis (Kim in sod., 2006). Tudi zobna gniloba je velika težava v zobozdravstvenih ambulantah. Kljub temu, da se je KEP-indeks pri otrocih v zadnjih 30 letih znižal zaradi izboljšanja preventive (Vrbič, 2008), sta Rode in Vrbič (1993) ugotovila, do se po 55. letu KEP-indeks pri prebival- cih predmestij zvišuje. To pomeni, da preventivne dejavnosti niso za- jele celotne populacije. Med 40. in 45. letom je največ zob izgubljenih zaradi zobne gnilobe, pri starejših pa postane vnetje obzobnih tkiv enako pomemben vzrok za izgubo zob. Na splošno je parodontitis pri 30 do 35 odstotkih vzrok za izgu- bo zob, zobna gniloba in vsi njeni zapleti pa pri 50 odstotkih prime- rov (Gilbert in sod., 2005). Bolezni obzobnih tkiv in zobna gniloba nastanejo kot posledica kopičenja zobnih oblog. Po od- stranitvi zobnih oblog namreč klinični znaki vnetja obzobnih tkiv izginejo (Löe in sod, 1965). Vendar pa odstranjevanje zobnih oblog ni pomembno samo pri pre- prečevanju zobne gnilobe in vne- tja obzobnih tkiv, ampak tudi za preprečevanje sistemskih bolezni. Raziskave v zadnjih desetletjih kažejo vse večjo povezavo med sistemskimi boleznimi in stanjem v ustni votlini. Ugotovljena je predvsem povezava s sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi bolezni- mi. Nekatere raziskave kažejo, da lahko napredovala parodontalna bolezen nosečnice vpliva na pre- zgodnji porod otroka in na nižjo porodno težo. Dokazana je tudi povezava z osteoporozo (Kim in sod., 2006; Gurenlian, 2012). Vzdrževanje bakterij na najnižji možni ravni je poleg prepreče- vanja nastanka zobne gnilobe in vnetja obzobnih tkiv pomembno tudi za preprečevanje poslabšanja sistemskih bolezni. Večina pacientov se ne zaveda, da ima vsak zob pet ploskev, tri izmed teh so našim očem vidne, aproksimalni ploskvi pa ne. Za optimalno čiščenje je treba očistiti vseh pet ploskev. Prav na apro- ksimalnih ploskvah, ki sta težje dosegljivi, najdemo zobne obloge najpogosteje (Slot in sod., 2008). Tukaj najpogosteje nastane tudi zobna gniloba. Aproksimalni plo- skvi oklepata medzobni prostor, kjer se najpogosteje začne vnetje dlesni. Prav zato je pomembno očistiti medzobni prostor. Do zdaj so ljudje za čiščenje med- zobnih prostorov uporabljali pred- vsem zobotrebec in zobno nitko. Danes vemo, da zaradi oblike medzobnih prostorov, predvsem med ličniki in kočniki, zobotrebec in zobna nitka teh ne moreta učin- kovito očistiti (Noorlin, 2007), hkrati pa povzročata škodo na dle- snih, če ju nepravilno uporablja- mo. Pravilna uporaba zobne nitke pa je zelo zahtevna. Primerjava odstranjevanja zob- nih oblog samo s ščetkanjem ali z dodatno uporabo zobne nitke ali medzobne ščetke kaže, da zobna nitka in medzobna ščetka medzob- ni prostor očistita bolje kot sama ščetka. Če pa primerjamo zobno nitko in medzobno ščetko, ugoto- vimo, da je po uporabi medzobnih ščetk v medzobnih prostorih manj zobnih oblog, manj je krvavitev ob sondiranju, dolgoročno se bolj zmanjšajo globine sondiranja in posledično je manj vnetja (Noor- lin in sod., 2007, Smukler in sod., 1989). Za uporabo pripomočka je ključ- na motiviranost pacienta. Za to je pomembno, da je pripomoček enostaven za uporabo. Z vidika pacienta je enostavneje upora- bljati medzobne ščetke kot zobno nitko, kar kažejo tudi raziskave. Pacientom je bilo namreč v večini primerov všeč predvsem to, da se medzobna ščetka uporablja samo z eno roko in imeli so občutek, da si z njo bolje očistijo medzobne prostore (Slot in sod., 2008). Paci- enti so bolj motivirani za uporabo tudi zaradi hitrega učinka, ki je vi- den že po treh dneh. Tudi Kiger in sod. so že leta 1991 ugotovili manj zobnih oblog v medzobnih prosto- rih po uporabi medzobne ščetke v primerjavi z zobno nitko. Razlog je verjetno tudi v rednejši uporabi medzobne ščetke zaradi enostav- nosti uporabe in hitreje vidnih re- zultatov. Prav zaradi enostavnosti upora- be in učinkovitosti priporočamo za čiščenje medzobnih prostorov medzobne ščetke. Zelo pomemb- no je, da medzobna ščetka ne pov- zroča škode na zobeh in obzobnih tkivih, kar je mogoče le tako, da izberemo pravilno velikost ščetke in pacientu pokažemo pravilno uporabo. Pri medzobnih ščetkah je pomembno, da so izbrane tako, da sta njihova dostopnost in učin- kovitost čim bolj optimalni. Iz- bira velikosti ni naloga pacienta, ampak strokovnjaka. Če je mo- goče, velikost izberemo najprej s kalibrirano barvno sondo. Ker pa je taka sonda toga, vedno preizku- simo ustreznost medzobne ščetke in se po naših izkušnjah pogosto Če pa primerjamo zobno nitko in medzobno ščetko, ugotovimo, da je po uporabi medzobnih ščetk v medzobnih prostorih manj zobnih oblog, manj je krvavitev ob sondiranju, dolgoročno se bolj zmanjšajo globine sondiranja in posledično je manj vnetja. odločimo za velikost, ki je eno stopnjo višja od določene s sondo. Prav tako je strokovnjak tisti, ki mora pacientu pokazati ustrezen način čiščenja medzobnih prosto- rov, saj se oblika medzobnih pro- storov razlikuje med posamezniki in med posameznimi zobmi. Zaradi vsega opisanega je po- membno, da poleg ščetkanja po- stane naša dnevna rutina tudi či- ščenje medzobnih prostorov. Po naših izkušnjah danes pacienti vse pogosteje posegajo po medzobnih ščetkah zaradi enostavnosti upo- rabe, vendar pa si velikost ščetk določijo sami, in te so večinoma premajhne, medzobni prostori pa temu primerno slabo očiščeni. Po- gosto pacienti medzobne ščetke neustrezno uporabljajo in si s tem poškodujejo obzobna tkiva. Zato je pomembno, da je v izbiro veli- kosti ščetke vključen strokovnjak, ki pacientu pokaže tudi ustrezno tehniko čiščenja. Avtorica: Romana Mance Kristan, dr. dent. med., spec. parodontologije Gilbert GH, Shelton BJ, Fisker MA. Forty-eight-month pe- riodontal attachment loss incidence in a population-based cohort study: role of baseline status, incident tooth loss, and specifi c behavioral factors. Journal of Periodontology 2005; 76: 1161-70. Gurenlian JR. The role of dental plaque biofi lm in oral health. American Dental Hygienists Association I March 2012. Kiger RD, Mylund K, Feller R. A compariosn of proximal plaque removal using fl oss and interdental brushes. J Clin Periodontol 1991; 18: 681-4. Kim J, Amar S. Periodontal disease and systemic conditions: a bidirectional relationship. Odontoloy 2006; 94 (1): 10-21. Löe H, Theilade E, Jensen SB. Experimental gingivitis in man. Journal of Periodontology 1965; 36: 177-87. Norlin I, Watts TL. A comparison of the effi cacy and ease of use of dental fl oss and interproximal brushes in a randomised split mouth trial incorporating an assessment of subgingival plaque. Oral Health Prev Dent 2007; 5: 13-18. Rode M, Vrbič V. Oralno zdravje starostnikov v Sloveniji. Zobozdravstveni vestnik 1993; 48: 50-54. Skalerič E, Petelin M, Kovač-Kavčič M, Skalerič U. Potrebe po parodontalnem zdravljenju pri prebivalcih Ljubljane 20 let po prvem pregledu. Zobozdravstveni vestnik 2008; 63: 63-6. Slot DE, Dörfer CE,Van der Weijden FA. The effi cacy of interdental brushes on plaque and parameters of peridontal infl ammation: a systemic review. Int J Dent Hygiene 2008; 6: 253-64. Smukler H, Nager MC, Tolmie PC. Interproximal tooth morphology and its eff ect on plaque removal. Quintessence Int 1989; 20: 249-255. Vrbič V. Zobno zdravje pri 12-letni mladini v Sloveniji, 1987–2008. Zobozdravstveni vestnik 2008; 63: 169-171. ISSN 2232-3511 Glavni urednik skupine: Uredniški svet: © 2017, Dental Tribune International GmbH Uredniški material, preveden in tiskan v izdaji časopisa Dental Tribune International, je avtorsko zaščiten pod podjetjem Dental Tribune International GmbH. Vse pravice so zadržane. Objavljeno z dovoljenjem podjetja Dental Tribune International GmbH, Hol- beinstr. 29, 04229 Leipzig, Germany. Reprodukcija na katerikoli način, v katerikoli jezik, v celoti ali delno, je brez predhodnega dovoljenja podjetja Dental Tribune International GmbH strogo prepovedana. Dental Tribune je zaščitni znak podjetja Dental Tribune In- ternational GmbH. Dental Tribune si prizadeva natančno predstavljati klinične informacije in novice pro- izvajalcev. V zvezi s tem Dental Tribune ne prevzema nobene izhajajoče odgovornosti resničnosti navedb ali nastalih tipkarskih napak. Založnik prav tako ne prevzema nobene odgovornosti za vsebino oglasov. V člankih izražena mnenja so lastna mnenja avtorjev in ne predstavljajo mnenja Dental Tribune International. Dental Tribune International GmbH Holbeinstr. 29, 04229 Leipzig, Nemčija tel.: +49 341 48 474 302, faks: +49 341 48 474 173 e-pošta: newsroom@dental-tribune.com Tribune America, LLC 116 West 23rd Street, Ste. 500, New York, N.Y. 10011, USA Tel.: +1 212 244 7181 | Fax: +1 212 244 7185 Prevod in lektoriranje: Grafi čno oblikovanje in prelom: Tisk: Naklada: Dental Tribune Slovenija Simon Šimenc TISK Žnidarič, d.o.o., Kranj 2700 izvodov, (september 2017) Strokovni urednik: Medijski urednik: Uredniki: Izvršni urednik: Urednika izdaj: Založnik/Predsednik/CEO: Vodja Financ: Tehnološki vodja: Direktor razvoja projektov: Pomočnik dir. razvoja: Direktor internetnih projektov: Namestnik direktorja: Direktor dogodkov: Direktor izobraževanja: Računovodje: Marketinška služba: Prodajna služba: Daniel Zimmermann dr. Nasser Barghi, dr. Karl Behr, dr. George Freedman dr. Howard Glazer prof.dr. I.Krejci dr. Edward Lynch dr. Ziv Mazor prof.dr. Georg Meyer prof.dr. Rudolph Slavicek dr. Marius Steignamm Magda Wojtkiewicz Nathalie Schüller Claudia Duschek Anne Faulmann Kristin Hübner Yvonne Bachmann Marc Chalupsky Sabrina Raaff Hans Motschmann Torsten R.Oemus Dan Wunderlich Serban Veres Claudia Salwiczek-Majonek Sarah Schubert Tom Carvalho Hannes Kuschick Lars Hoff mann Christiane Ferret Anja Maywald Karen Hamatschek Manuela Hunger Nadine Dehmel Nicole Andrä ZDA Nemčija Kanada ZDA Švica Irska Izrael Nemčija Avstrija Nemčija keramika endodontija estetika kariologija konzervativa restavrativa implantologija restavrativa funkcionalnost implantologija Obiščite našo spletno stran: Lastnik licence za Slovenijo: Za založbo Bisernica Medicina: Glavni urednik: Vodja produkcije: Kontakt slovenskega uredništva: Oglasno trženje: Naročnine: www.dental-tribune.com info@dental-tribune.com Bisernica Medicina d.o.o., Gmajnice 15, 1000 Ljubljana mat.št.: 3368122, dav.št. SI52917622 Ronald Pintar, direktor Boštjan I. Košak Zoran Grom telefon: 031 378 022, e-pošta: prodaja@dental-tribune.si Boštjan I. Košak (041 740 864), Zoran Grom (031 378 022) prodaja@dental-tribune.si Mednarodno oglasno trženje: Oglasno trženje za VE: Antje Kahnt Barbora Solarova Oglasno trženje za ZE: Izvršni producent: Oglasne dispozicije: Hélène Carpentier (Western Europe) Gernot Meyer Marius Mezger