Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download
ePaper created 2017-11-29, 10:52:23 | version 1.38.0
22 ENDODONTIJA september 2017 3 4 5 no koreninskega kanala. Tako je omogočena natančna preglednost sprepariranega kanala. Po konča- ni instrumentaciji kanala z obi- čajnimi metodami kanal speremo in osušimo ter ga pregledamo pod povečavo mikroskopa predvsem v apikalnem področju. Natančno pregledamo stene ter lateralne razširitve kanala. Kanal ravnega poteka lahko pregledamo vse do apikalne zožitve. Strojni instru- menti zmanjšajo ukrivljenost ka- nala v koronarni in srednji tretji- ni, zato se lahko večina kanalov 6 pregleda po celotni dolžini oz. nekaj milimetrov manj. Pregled kanala pod 10x povečavo ali viš- jo omogoča pregled neobdelanih površin sten kanala, kjer se naha- ja rezidualno tkivo (slika 5). To so običajno razširitve ovalnega oz. sploščenega kanala, istmusov in zažetkov. Preparacija teh področij v gladko in pravilno obliko brez prekomer- ne odstranitve dentina predstavlja izziv. Za čim bolj učinkovito dez- infekcijo je potrebno omogočiti prodiranje iriganta v apikalno po- dročje kanala. Naša pričakovanja so, da s pomočjo različnih tehnik oblikovanja omogočimo dostop irigantom in kalcijevhidroksidu v omenjena področja. Tam čim bolj učinkujejo na preostala tkiva in mikroorganizme. Ne zanikamo učinkovitosti irigantov v teh po- dročjih, vendar pa s strojnimi en- dodontskim instrumenti z odstra- njevanjem dentina in ustreznim oblikovanjem iz kanala odstrani večji del mikroorganizmov. V koronarnem poteku kanala v ta namen uporabimo ustrezen za- četni endodontski instrument ali ultrazvočni nastavek. Gre za krajši instrument večjega konusa. Pri delu z njim imamo omejeno vidljivost. Lahko ga uporabljamo le v ravnem poteku kanala. V glo- bjih predelih kanala se z veliko učinkovitostjo uporablja ultraz- vočno aktiviran instrument. Zelo učinkovita rešitev je upora- ba ultrazvočno aktivirane K-pile (UEKF), to je instrument, ki so ga po ugotovljenih težavah z ul- trazvokom v 1980 letih zavrgli. Razlika pri uporabi med zdaj in takrat je pri uporabi dentalnega operativnega mikroskopa, saj pod povečavo delo z instrumen- tom dobro nadzorujemo. Tudi nastavitve moči so se ustrezno zmanjšale in znižale tveganje za zlom instrumenta na minimum. V številnih kliničnih situacijah UEKF premosti številne omeji- tve preostalih ultrazvočnih na- stavkov. Instrument se lahko zvije v raz- ličnih smereh, tako da glava in- strumenta ne moti pogleda in da instrument sledi ukrivljenosti ko- reninskega kanala. Z delom pod povečavo dentalnega mikroskopa se lahko instrument po končani instrumentaciji s strojnimi instru- menti natančno usmeri v neob- delano področje kanala. Velikost 20 UEKF z 2% konusom je op- timalna velikost, čeprav se lahko občasno uporabi tudi instrument večje velikosti. Instrument je relativno fleksibilen in odstrani samo 0,2 mm dentina, tako je ne- potrebna odstranitev dentina mi- nimalna (slika 6). Instrument deluje na več nači- nov; enostavno se ga lahko pred- hodno ukrivi, da sledi ukrivlje- nosti kanala. Instrument se lahko se uporabi na »aktiven« način za odstranitev dentina ali kot »planning« instrument z uporabo rezil na delovni strani. Lahko se uporablja z različnim pritiskom na steno kanala; npr. pri razširi- tvah ovalnih kanalov ali v podro- čju istmusa. Večji kot je pritisk na instrument, več dentina odstrani, na enak način kot pri ročnih in- strumentih, vendar se tu uporabi učinek ultrazvoka. Ko pritisk na pilo popusti, se poveča ultraz- vočni učinek in se izvaja pred- nosti učinka pasivne ultrazvočne irigacije. Učinkovitost te tehnike se poveča tako s fleksibilnostjo K-pile, ki jo lahko predhodno ukrivimo, pa je vendar dovolj rigidna, da učinkovito odstrani dentin v ciljnih področjih. Instru- ment se lahko uporablja v obeh načinih preko nadzora lateral- nega pritiska, ki ga izvajamo na ročnik ultrazvoka. Pri kliničnih primerih ponovne- ga endodontskega zdravljenja UEKF pila in namenski ultraz- vočni nastavki učinkovito odstra- nijo predhoden polnilni material, zlomljene instrumente in zatičke z minimalno invazivno tehniko. UEKF pila se uporablja pri niž- ji moči za minimalno možnost zloma instrumenta in omogoča odlično preglednost. Namenski ultrazvočni nastav- ki so učinkoviti samo na konici. So delno uporabni pri odstranitvi zalomljenega instrumenta. Preo- stali ultrazvočni nastavki, ki jih predhodno ne moremo ukriviti, se lahko uporabljajo le v ravnem poteku koreninskega kanala. Odstranitev gutaperče iz ovalnih kanalov pogosto predstavlja iz- ziv, saj je strojni instrumenti ne odstranijo popolnoma. Rigiden ultrazvočen nastavek bolj zmeh- ča gutaperčo, medtem ko UEKF pila s povečano amplitudo instru- menta odstrani gutaperčo. Zaključek Tako uporaba ultrazvoka kot den- talnega mikroskopa je bistvenega pomena v endodontiji. Sočasna uporaba omogoča minimalno invazivno preparacijo, ki bolj učinkovito očisti kanalski sistem pri prvotnem in ponovnem endo- dontskem zdravljenju. Običajna metoda irigacije naj se še vedno uporablja, predvsem tam, kjer vidljivost kanala pod povečavo dentalnega mikroskopa ni mo- goča, npr. v apikalnem področju ukrivljenega kanala. V tem član- ku opisana tehnika pripomore k zmanjšanju števila bakterij v ka- nalskem sistemu, kar se odraža v bolj predvidljivi uspešnosti endo- dontskega zdravljenja. Avtor: Dr. Anthony C.S.Druttman, VB Minimalno invazivna protetična oskrba z različnimi keramičnimi materiali Pri kliničnih primerih, kjer je po- trebna rekonstrukcija celotnega zobnega loka, je pomembno, da sledimo sistematičnem postopku in pazljivo uporabljamo med seboj kompatibilne materiale. Sledi opis kliničnega primera z agenezo zob. Na tržišče vsak dan prihajajo novi sodobni materiali in inovativne tehnike za sodobno estetiko in mi- nimalno invazivno zobozdravstvo. Posledično se protokoli protetične oskrbe izboljšujejo in spreminja- jo. Kadar je indicirana zahtevna protetična oskrba, je pri samem zdravljenju poleg funkcionalnih in estetskih zahtev pacienta potreb- no upoštevati tudi npr. psihološki stres in finančno zmožnost pacien- ta. V tem članku bomo raziskali mo- žnosti minimalne invazivne pro- tetične oskrbe, a z upoštevanjem zgoraj opisanih dejavnikov. Kliničen primer 23-letni pacient je imel hipodontijo zob (agenezija zob). Vsega skupaj je manjkalo 14 zob (slika 1). Tako v zgornji kot tudi v spodnji čeljustni- ci je manjkalo po 7 zob. Tovrstna hipodontija se kaže v zelo majh- ni vertikalni dimenziji okluzije. V nekaterih kliničnih primerih je moteno tudi žvečenje. Na začetku zdravljenja oz. protetične oskrbe je potrebno upoštevati psihosocialne vidike. V tem kliničnem primeru smo pri prvem obisku opazili, da se pacient ni smejal in pri govoru