Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download
ePaper created 2017-02-08, 10:29:09 | version 1.38.0
5 december 2016 INTERVJU V Evropi ni v modi zelo bel nasmeh V estetski protetiki se v zadnjih letih pojavlja več novih materi- alov in tehnologij. Ali kaj nove- ga pripravljate tudi v Breden- tu? Vsako leto pošljemo na trg naj- manj 30 novosti, v našem por- tfelju pa je približno deset tisoč izdelkov, povezanih z implanto- logijo in zobno protetiko. Letos prihajamo na trg s tako imeno- vanimi kratkimi vsadki, ki imajo širši obseg, a so izjemno kratki, kar je primerno za paciente, ki nimajo dovolj kosti, saj se z nji- mi izognemo nadgrajevanju kosti in mandibularnemu živcu. Tisto, česar pa ne delamo, je dentalna keramika, ker je na trgu že do- volj kakovostne ponudbe. Je pa opaziti, da keramika čedalje bolj izgublja delež na trgu. Spet se vračajo kompoziti, torej mehkej- ši materiali, toplejše barve, lažji za delo. V preteklosti je bila teža- va, da so se kompozitni materiali zelo hitro zabarvali, se lomili, kr- hali. Sodobni kompoziti, ki imajo nanopolnila, pa dejansko nimajo težav z zobnimi oblogami, zabar- vanjem ... Omenili ste tople barve. Mar to pomeni, da niso več moderni svetleči beli zobje? Tople barve pomenijo, da zo- bje dajejo naravni učinek, da se najbolj približajo naravni barvi zoba. Videz zob je velikokrat po- gojen z »modnimi smernicami« v zobozdravstvu. Če se primerjamo z ZDA, so tam še vedno moder- ni bleščeči beli nasmehi in luske, kar se mi zdi škoda, ker pri name- ščanju lusk pobrusiš zdrave zobe. Naravni nasmeh in videz zob, ki estetsko sodijo k določenemu obrazu, pa sta moderna v Evropi, kjer ni v modi zelo bel nasmeh. Pa so stomatologi v Sloveniji dojemljivi za novosti? Zelo, zlasti za kakovostne stvari, so pa zelo konservativni pri tem, da ob prihodu novih materia- lov čakajo na reference kolegov, ustanov. To je po eni strani do- bro, po drugi pa novosti v upo- rabo prihajajo z zamikom nekaj let. Hrvati so precej pred nami, bolj odprti, bolj nagnjeni k novim tehnologijam. Pa ne samo Hrvati, tudi Srbi, Romuni,Avstrijci, Itali- jani še posebej. Na tem področju v Sloveniji pogrešam odprtost in naprednost – od zobnih tehnikov oziroma laboratorijev do zobnih ambulant. Imate morda idejo, kakšen bo vsadek prihodnosti? Po mojem mnenju se ne bo kaj prida razlikoval od vsadka, ki je že na trgu. Mislim, da smo dosegli vrhunec. Kar pa se lah- ko zgodi v daljni prihodnosti, je bioinženiring, vzgajanje tkiv, zob, pri čemer se že resno dela. Znanstvenikom je v nekaterih la- boratorijskih poizkusih že uspe- lo, da je zrasel zob, vendar pa bo Igor Rozman: Naše zdravje se začne v ustih. Pomembno vlogo igra tudi estetika, saj je nasmeh prvo, kar opazimo pri človeku. Ne predstavljam si nekoga na vodilnem položaju, sploh v sodobni družbi, ki bi imel »grd nasmeh«, pravi Igor Rozman, izvršni direktor v Bredentu, enemu vodilnih podjetij v jugovzhodni Evropi na področju zobotehničnih izdelkov in dentalnih implantatov. potrebnega še zelo veliko časa in znanja. Nekoč nam bodo torej dali injekcijo in nam bo zrasel nov zob? Hipotetično da, a zelo hipotetič- no.