Dental Tribune Slovenian Edition No.5, 2016

15 december 2016 ORTODONTIJA Kako ortodont olajša delo protetiku? (in hkrati ne oteži življenja pacientu) Čas je relativna zadeva, različni ljudje ga dojemajo različno. Pri tem ne mislim na relativnost časa in prostora ter teorijo relativnosti, temveč skušam ponazoriti, kako različni zobozdravniki različno pojmujejo trajanje terapije. To je posledica načina našega dela. Oralni kirurg na primer lahko doseže rezultat v eni seji, v enem dnevu. Pri protetiku je potrebnih več obiskov, zato se lažja protetična rehabilitacija lahko raztegne na nekaj dni ali tednov. Parodontolog potrebuje za uspešen spopad s posamezno parodontalno težavo več tednov ali mesecev. Ortodonti smo najpočasnejši od vseh; za povprečen ortodontski primer zlahka porabimo več mesecev in prav nič nenavadnega ni, če od začetka do konca terapije pretečeta leto ali dve. V primerih interdisciplinarnih obravnav je potrebno upošteva- ti te razlike. Hitra rešitev je pri- vlačna tudi za pacienta in obsta- ja verjetnost, da bi bili zavoljo skrajšanja terapije pripravljeni sprejemati neugodne kompromi- se. Prav tako je potrebno med- sebojno spoštovanje in konstruk- tiven dialog, saj se kaj hitro kot pravilna izkaže poanta pregovora: »Veliko babic, kilavo dete.« Po mojih izkušnjah je potrebno imeti vodjo pacientove terapije. Nava- dno je to splošni zobozdravnik, ki pacienta dobro pozna, ga napoti k ustreznim specialistom ter koor- dinira njihove posege. Kadar spe- cialisti zaključijo svoje posege, je pacient še naprej v oskrbi splo- šnega zobozdravnika, ki skrbi za redne kontrole. Predstavil bi primer, ki bi se ga lahko lotili na različne nači- ne. Pristop, ki je bil izbran, je le ena od možnih rešitev. V števil- ki Dental Tribuna iz aprila 2016 sem obljubil, da predstavim sle- dečo ortodontsko rešitev. Gre za minimalno ortodontsko terapijo, kjer so vpleteni samo zobje, ki jih želimo premakniti in so strateško pomembni za protetika. Ostalih zob se ne dotikam, zato je po- trebno premike in stranske učinke predvideti vnaprej. Pacientka je imela težavo levo spodaj, kjer je bil prisoten zob 36 s periapikalnim vnetjem in neu- strezno endodontsko polnitvijo. Med predstavljenimi terapijami je bila izbrana ekstrakcija zoba 36 in ortodontsko zapiranje vrzeli. Prav tako je bil načrtovan premik zoba 35 v ugodnejšo pozicijo za prote- tično rehabilitacijo (sliki 1 in 2). Pred ekstrakcijo je narejen orto- dontski načrt in biomehanični sis- tem. Predvideva distalni premik in poravnanje vertikalne osi zoba 35 (sliki 3 in 4). Zob 37 se prema- kne na pozicijo zoba 36. Težavni del je vzporedna postavitev kore- nin, predvsem zoba 37. Premik korenin zoba 37 je predviden kot samostojna faza z ojačanim sidri- ščem, da se izognem neželjenim stranskim učinkom. Takoj po ekstrakciji so bili name- ščeni bracketi in elastike (slika 5). Želel sem izkoristiti obdobje celjenja ekstrakcijske rane, saj je takrat metabolizem kosti spreme- njen in so premiki zob pospešeni zaradi RAP-a (Regional Accele- ratory Phenomenon). Ta »feno- men« se izkorišča v primerih, ko se želi pospešiti ortodontsko tera- pijo. Lahko se izvede kortikoto- mija, ki prav tako kot ekstrakcija 1 2 3 4 5 Izrez panoramskega posnetka; poseg je bil omejen na segment levo spodaj. Vidna je periapikalna radiolucenca okoli apeksa zoba 37. Zob 35 ima nenavadno pozicijo, bolj distalno kot bi bilo pričakovati; je mezialna nagnjen in ima zakrivljeno korenino. Zob 37 je zabarvan in ima veliko kompozitno plombo. Alveolarni greben med 34 in 35 je ozek. Na sliki je viden poudarjen mezialni nagib zoba 35 in zabarvanje krone zoba 36, ki je predviden za ekstrakcijo. Zob 37 je na sliki slabo viden. Digitalni setup s predvidenim končnim rezultatom: poravnan zob 35 in mezializiran zob 37 na poziciji prvega molarja. Primeren je za boljšo komunikacijo s protetikom in pacientom. Kmalu po ekstrakciji zoba so nameščeni bracketi in elastike. Trenu- tna konfiguracija je ustrezna le za zob 35, ki ga je potrebno distalno nagniti in s tem poravnati korenino. Zob 37 se bo nagnil mezialno. izzove RAP in zobje se pospešeno premikajo približno 3-4 mesece. Ker vektorja mezializacije zoba 37 ni bilo mogoče primakniti blizu centra mase zoba, je načrt predvideval, da se zob nagne me- zialno in šele nato, v drugi fazi, poravna korenine (slika 6). Po- membno je opazovanje stranskih učinkov. Pričakovati je, da se bo premolar z eno korenino (35) pre- mikal hitreje kot molar (37). Prav tako se bo zaradi mezialnega na- giba pojavil prezgodnji kontakt z zgornjimi zobmi (sliki 6 in 7). Prva faza je enostavna, pri po- vršnem pogledu bi mislili, da je ekstrakcijski prostor zaprt. Že la- teralni pogled pa pokaže, da je šlo le za nagib zoba 37 (slika 7). Sistem sil je bil pri premiku pre- molarja konsistenten, kar pome- ni, da so sile na zobu razporejene tako, da ga pripeljejo v končno pozicijo brez neželjenih stranskih učinkov. Premolar doseže svojo končno pozicijo v 4 mesecih in ne želim ga več premikati. V drugi fazi premolar (35) služi kot sidri- šče za premikanje molarja (37). Molar je večji kot enokoreninski premolar, zato je potrebno poskr- beti za dobro sidrišče. Za dokon- čanje mezializacije krone molarja sem uporabil okluzalno sidranje (slika 7, druga in tretja sličica). Kroni sta dosegli končni položaj, skupaj je potrebno primakniti ko- renini (sliki 8a in 8b). Za ta na- men sem najprej uporabil kratko TMA vzmet (slika 8a) aktivirano v Geometriji 6 (Burstone). Takšna aktivacija proizvede 2 momenta enake velikosti a nasprotne sme- ri, kar skupaj primakne korenini (slika 8b). Premikanje korenin zahteva čas ter kontrolo momentov in sil. Vzmet je treba večkrat reaktivira- ti, saj se premolar premika hitreje kot molar in aktivacija se spreme- ni v Geometrijo 5, kjer je poleg momenta prisotna tudi neželena vertikalna sila. Premolar kmalu doseže končno pozicijo korenine, premik molarja pa še ni končan. Zato je potrebna sprememba bio- mehaničnega sistema in ojačanje sidrišča. V tem primeru sidrišče ojačam tako, da povežem več zob skupaj (slika 9). Ker je zob 35 v končni poziciji ga lahko prepa- riramo za mostiček in izdelamo začasni most. Ta bo služil kot ri- gidna povezava zob in skupaj z okluzijo nudil odlično sidrišče za premikanje korenine 37. Konč- ni premik zoba izvaja vzvod v obliki »box loopa«, ki ga lahko aktiviramo na več načinov, glede V prvi fazi se zapre ekstrakcijski prostor z elastikami, ki podajo neu- goden vektor sile na nivoju krone. Prva faza traja 3 mesece. V 2. fazi, se poveže kroni in s pomočjo aktivirane TMA žičke začne ravnanje korenin brez vektorskih sil, samo z momentom na koreninah zob. Vektor sile ravna vertikalno os zoba 35 (željen učinek). Hkrati poleg mezializacije zoba 37 povzroča tudi njegov nagib (neželjeni učinek). V drugi zaporedni sličici iz kompozita zgrajeni poudarjeni okluzijski kontakt preprečuje nadaljnjo distalizacijo in nagibanje premolarja. Na ta način silo okluzije uporabim za dodatno sidrenje in dokonča- nje mezializacije molarja. 6 7 8a 8b Ekstrakcijski prostor izgleda zaprt, vendar je prisoten nagib zob, ki je neugoden. Slika 8b: Rentgenski posnetek pokaže nagib korenin. Aktivacija TMA vzmeti proizvede 2 enako velika momenta nasprotne smeri.Takšna aktivacija skupaj primakne korenini. 12

Dental Tribune Slovenian Edition No.5, 2016

Pregled strani