Dental Tribune Slovenian Edition No.1, 2017

februar 2017 IMPLANTOLOGIJA 16 6 12 18 Po celjenju. Horizontalna resorpcija kosti. Vstavitev opornikov. 4 2 1 9 8 7 5 3 10 11 16 17 15 20 14 19 Modificiran kliničen pristop za boljšo estetiko pri protetični oskrbi celotnega zobnega loka Cilj sodobnega zobozdravstva je naravni estetski videz, funkcija in stabilnost z minimalno invazivnimi posegi, z maksimalno učinko- vito tehniko v razmeroma kratkem časovnem obdobju. Prikaz kliničnega primera pred- stavlja novo filozofijo vstavitve zobnih vsadkov, obliko začasnega in dokončnega opornika kot tudi paradigmo premika mehkih tkiv pri protetični rehabilitaciji. Vse skupaj vodi k izjemnim estetskim rezultatom. Pri protetični oskrbi celotnega zobnega loka podprte- ga na zobnih vsadkih je takojšnja vstavitev s takojšnjo obremeni- tvijo dobro podprta z rezultati v strokovni literaturi. Podatki v literaturi kažejo visoko stopnjo uspešnosti; 97% pri tovrstnem zdravljenju v spodnji čeljustnici in 96% uspešnost v zgornji čelju- stnici. Osteointegracija zobnega vsadka je povsem rutinska in z visokim odstotkom uspešnosti. Sodobna implantologija se poleg funkcionalnosti osredotoča na estetski uspeh. Eden izmed kom- promisov pri estetiki sosednjih implantatih je kratka papila med dvema zobnima vsadkoma, kjer je možno doseči maksimalni 3,5 mm. To se lahko razlaga z izgubo kosti med zobnima vsadkoma. Prednost platforme oblike zob- nega vsadka glede na stabilnost kosti in tkiv so dobro dokumen- tirane v literaturi. Posledična sta- bilnost kosti je pojasnjena preko povečane razdalje mikrovrzeli od kosti ( ustrezno je minimalno 0,45 mm). Drugi način dolgoroč- ne ohranitve kosti je izbira oblike zobnega vsadka z mikronavoji v področju vratu zobnega vsadka. Pozitiven vpliv mikronavojev v vratnem področju zobnega vsad- ka je bio-mehanično razložil Ste- igen in sod. Kost je močnejša, ko je obremenjena v kompresiji in 30% šibkejša, ko je obremenitev z nateznimi silami. Med funkcijo se strižne sile pretvorijo v majhne kompresijske in vlečne sile. Dru- ga opazovana prednost platfor- me je nekirurški dvig v volumnu mehkih tkiv v fazi celjenja. Področje papile Dodatno je Garggiulio ugotovil, da višja kot so periimplatatna mehka tkiva, nižje je tveganje za izgubo kosti v postopku po- večevanja biološke širine. Pre- ko zmanjšane izgube kosti, kar se kaže v večji stabilnosti kosti, kot tudi v debelejšem tkivu, pri- dobljena so suprakrestalna vla- kna (sliki 1 in 2). Po tej filozofiji lahko pri oblikovanju začasnih ter končnih opornikov, pa tudi pri prevlekah lahko vplivamo na mehka tkiva (slika 3) in pri- dobimo dolžino medimplantatne papile, ki je primerljiva z višino papile med dvema naravnima zo- bema (5mm, slika 4). Opornik Oprijem za začasni opornik je konkaven (sliki 1 in 2). Po osteo- integraciji smo modificirali opri- jem na raven ali rahlo konveksen profil (slika 3), posebno v apro- ksimalnem področju. Tkivo se širi od 0,5 do 1,0 mm v smeri kontaktne točke. Končna prote- tična oskrba je sledila naravnim parametrom interdentalne kon- taktne točke naravnih zob, kot je opisal Chu s sod. Načrtovanje interdentalnih prostorov kot ozke rahko konveksne trikotnike, smo uspeli voditi mehka tkiva do na- daljnjih 0,5 do 1,0 mm k idealni kontaktni točki in celotni pro- tetični konstrukciji dali naravni videz. Kliničen primer 50-letni pacient z majavostjo zob II. ali III. stopnje (sliki 5 in 6). Njegova želja je bila fiksna konstrukcija. V primerih kot je ta alternativni delovni potek se lahko delo vodi v ordinaciji in v laboratoriju. Delovni postopek vključuje analizo estetike, odti- se, funkcionalno analizo, analizo rentgenskih posnetkov in CBCT posnetka in oceno stanja trdih in mehkih tkiv. Načrt zdravlje- nja naj bo minimalno invaziven z maksimalno učinkovitostjo in z najboljšo estetiko. To pomeni takojšno vstavitev in takojšnjo obremenitev zobnega vsadka. V laboratoriju se izdela »mock-up« želene restavracije. Sledi pogo- vor s pacientom in preverjanje v ustih. V naslednji seji sledi vsta- vitev zobnih vsadkov s pomočjo kirurškega vodila, ki je bil vna- prej izdelan v laboratoriju. Sledi takojšnja obremenitev z začasno protetično restavracijo (slika 7). Za takojšnjo obremenitev morajo lastnosti zobnega vsadka in pro- tokol vstavitve zagotoviti viso- ko primarno stabilnost zobnega vsadka. Zato so potrebni samo- zarezni navoji in protokol vrtanja pri zobnih vsadkih manjše veli- kosti. Nadaljnje sta hrapavost površine vratnega dela zobnega vsadka in oblika mikronavojev pomembna za dolgotrajno stabil- nost kosti in mehkih tkiv. Plat- forma začasnega opornika s konkavnim potekom in narejena iz PEEK (polieter eter keton) so dodatne lastnosti, ki omogočajo izbiro zobnega vsadka za takoj- šno obremenitev (sliki 8 in 9). Še drugi pomemben aspekt so Platforma s spremenljivo obliko zobnega vsad- ka olajša ohranitev kosti v vratnem področju in pri pridobivanju suprakrestalnih vlaken. Takojšnja vstavitev zobnega vsadka s ta- kojšnjo obremenitvijo. Konveksen prosil dokončnega individualne- ga opornika. Začasni PEEK opornik s konkavnim potekom. Konkaven profil začasnega opornika. PEEK oporniki. Ozki trikotniki med dokončnimi prevlekami, ki ponazarjajo fiziološke in estetske kontak- tne točke. Začasen mostiček med postoperativnim zdravljenjem z jodoformom. Stanje po celjenju/osteointegraciji. Paradontalno prizadeti zobje, mobilnost II. stopnje. Modifikacija biotipa mehkih tkiv v ravno oz. rahlo konveksen profil. Individualno izdelani cirkonijevi oporniki (LAVA) na titanovi osnovi z omejitvijo pre- paracije 0,5 mm pod robom dlesne. Manipulacija mehkih tkiv za dosego želene- ga estetskega videza. Individualno izdelana cirkonijev CAD/CAM opornik in IPS e-max litijevadisilikatna ke- ramična prevleka (Ivoclar Vivadent). Estetski videz dlesni prikazan na modelu. 13 Pozitiven učinek na dolžino papile. Revaskularizacija po eni minuti. 1011 1617

Dental Tribune Slovenian Edition No.1, 2017

Pregled strani