Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download
ePaper created 2017-02-03, 17:36:34 | version 1.38.0
6 februar 2017 USTNA HIGIENA Alkohol v tekočinah za izpiranje ustne votline – danes Kljub obsežni literaturi, ki uteme- ljuje varnost in učinkovitost pro- timikrobnih sredstev za izpiranje, veliko kolegov neredko izraža skrb in podvomi o sredstvih za izpira- nje ustne votline zaradi strupenih in drugih neželenih učinkov. Če- prav na Hrvaškem še ni bilo razi- skave na to temo in se o tem niti ne govori, so nas vedno večja oza- veščenost o pomenu zdrave ustne votline in zagotovo tudi številni pripomočki za ustno higieno spod- budili, da spregovorimo o resnič- nih in utemeljenih tveganjih, ki jih predstavljajo tekočine za izpiranje ust. Redko, vendarle pa prisotno negativno stališče o varnosti sred- stev za izpiranje pogosto temelji na napačni in slabi razlagi podat- kov, ki se ponavljajo v raznih izda- jah že več desetletij, pravih doka- zov zanje pa pravzaprav ni. Glavni kamen spotike je navedba »brez vsebnosti alkohola« na izdelkih za izpiranje ustne votline. Večina sredstev za izpiranje ust na hrvaškem trgu vsebuje alkohol. Dodaja se za raztapljanje učinko- vine in za zagotavljanje biološke- ga delovanja. Alkohol raztopi tudi dodane okuse in deluje kot konzer- vans, vendar ni biološko aktivno sredstvo v niti enem kozmetičnem ali zdravilnem pripravku za izpira- nje ustne votline. Sredstvo za izpiranje z eteričnimi olji vsebuje od 21,6 do 26,9 % alkohola. Večina 0,12-odstotnih raztopin s klorheksidinom vsebuje približno 12,6 % alkohola, tradici- onalni proizvodi, v katerih je cetil- piridinijev klorid, pa od 6 do 18 % alkohola. Alkohol v komercialnih izdelkih za izpiranje je farmacevtski alko- hol, torej čisti etanol. Alkoholne pijače (pivo in vino) vsebujejo etil- ni alkohol, ki nastane s fermentaci- jo zelenjave, žita ali sadja. Alkohol v žganih pijačah, na primer viskiju in vodki, pa nastane z destilacijo fermentiranih proizvodov. Škodljivi (strupeni) učinki etanola se povezujejo z njegovim primar- nim metabolitom, acetaldehidom, in sekundarnim metabolitom, oce- tno kislino. Kopičenje acetaldehi- da pripomore k t. i. mačku po nez- mernem uživanju alkoholnih pijač (slabost, bruhanje, vrtoglavica in glavobol). Akutna zastrupitev z al- koholom lahko povzroči zmanjša- no aktivnost osrednjega živčnega sistema, znaki in simptomi akutne zastrupitve pa vključujejo izgubo zavesti, znižanje krvnega tlaka in telesne temperature ter oslabljeno dihanje. Če je ne zdravimo, je za- strupitev z alkoholom lahko uso- dna (1). Dolgotrajna izpostavlje- nost alkoholu se povezuje z rakom v ustni votlini, žrelu, požiralniku, v jetrih, na debelem črevesu in dojki. Tveganje za razvoj karcinoma se povečuje s povečanim uživanjem alkoholnih pijač (2) . Čeprav ni dokazano, da dolgoroč- na uporaba sredstev za izpiranje ustne votline, ki vsebujejo alkohol, lahko pripomore k sistemski za- strupitvi, je treba paciente pravilno seznaniti z vsemi informacijami o sredstvu (tudi o tveganju). Raz- topine klorheksidina, v katerih ni alkohola, se ponujajo kot smotrna izbira za zdravljenje parodontal- nih bolezni, tako zaradi želenih kot tudi možnih neželenih učinkov (npr. Curasept ADS 0,2%). Produkt razgradnje etilnega alko- hola je acetaldehid. Ta je lahko strupen za tkivo v ustni votlini, tako da poškoduje molekule DNK ter povzroči njihovo mutacijo in karcinogenezo. To je eden izmed mehanizmov za razvoj raka v ustih in žrelu – ob kroničnem uživa- nju alkoholnih pijač(3) . Bakterije v oblogah v ustni votlini tvorijo acetaldehid iz etilnega alkohola, povečana količina tega aldehida pa je povezana s slabo ustno higieno (4, 5) . Drugi mehanizmi nastanka raka na sluznici ust in ustnega žrela so še: 1. motena jetrna presnova hranil, kot so retinoidi, zink, že- lezo im metilne skupine; 2. oksi- dativna poškodba celic sluznice z reaktivnimi kisikovimi vrstami , saj etanol v sluznici moti redoks presnovo in metabolizem maščob- nih kislin; 3. povečanje fluidnosti celičnih membran v sluznici in s tem motnje signalnih poti ter laž- ji vstop ostalik karcinogenov, kot npr. pri sočasnem kajenju. Nedavne raziskave so pokazale, da uporaba sredstev za izpiranje ustne votline, ki vsebujejo čisti etanol, spodbuja tvorjenje acetaldehida v ustni votlini, ta pa v njej ostane de- set minut (6-8) . Lachenmeier trdi, da je »tveganje uporabe sredstev za izpiranje, v katerih je alkohol, za javno zdravje razmeroma majhno glede na druge vrste izpostavlje- nosti alkoholu in acetaldehidu«. Vendarle je treba poudariti, da se tveganje za razvoj raka v ustih po- večuje, če uživamo alkoholne pi- jače in tobačne izdelke ter hkrati uporabljamo tudi taka sredstva za izpiranje (9) . V nekaterih raziska- vah se je celo izkazalo, da nekateri uporabniki sredstev za izpiranje ustne votline prav z njimi prikriva- jo svojo odvisnost od alkohola in tobaka (10) . Pogosto se opozarja, da sredstva za izpiranje ust, ki vsebujejo alko- hol, lahko povzročajo suha usta. Posebna pozornost pa se mora vendarle nameniti skupinam z ve- likim tveganjem, predvsem otro- kom in mladostnikom, mlajšim od 18 let. Njim je treba prav gotovo priporočiti pripravke, ki ne vse- bujejo alkohola. Zaradi varnosti in učinkovitosti, ki ju zagotavljajo vodne raztopine s klorheksidinom, so te prva izbira v takih primerih (npr. Curasept ADS 0,12% ali Cu- rasept ADS 0,06%). Tudi pacienti, ki so zdravljeni alkoholiki, ne bi smeli uporabljati sredstev za izpi- ranje ust, ki vsebujejo alkohol (11) . Še posebej pa se ne priporočajo za uporabo, če je pri pacientu potreb- no sistemsko zdravljenje z metro- nidazolom (11, 12) – zaradi neželenih učinkov (slabost, bruhanje, omoti- ca in glavobol). Antimikrobna sredstva za izpiranje lahko dosežejo težko dostopna me- sta v ustni votlini in uničijo bakte- rije, ki jim mehansko čiščenje ne pride do živega. Ker ta sredstva za izpiranje dosežejo vsak koti- ček v ustih, zmanjšajo število mi- kroorganizmov v ustni votlini, pa tudi splošno obremenitev telesa z mikroorganizmi. Tako se zmanjša verjetnost nastajanja zobnih oblog. Varnost in učinkovitost raztopine s klorheksidinom v boju proti bak- terijam v ustni votlini sta klinično dokazani v raziskavi, ki je trajala več kot 6 mesecev (13, 14) . Alkohol v tekočinah za izpiranje ustne votline ne poveča delovanja proti mehkim zobnim oblogam in ne zdravi gingivitisa (15) . Prav zato se zastavlja vprašanje o uporabi alkohola v pripravkih za izpiranje. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi natančneje obravnavale možno karcinogeno delovanje alkohola v sredstvih za izpiranje ali odgovorile na vprašanje o upravičenosti doda- janja etanola v te izdelke. Zaradi kar največje varnosti pacientov bi morali zobozdravniki danes teži- ti predvsem k uporabi sredstev za izpiranje ustne votline, ki za topilo ne vsebujejo alkohola. Tako bi opti- mizirali rezultate zdravljenja z naj- manjšim možnim tveganjem za po- jav neželenih učinkov in zapletov. Avtor: Prof. dr. sc. Andrija Bošnjak Medicinska fakulteta Univerze v Reki, Hrvaška Literatura 1. Sarap M, Chapman MJ. Severe ethanol poisoning: a case report and brief review. Crit Care Resusc 2003; 5: 106-8. 2. Baan R, Straif K, Grosse Y, et al. Carcinogeni- city of alcoholic beverages. Lancet Oncol 2007; 8: 292-3. 3. Corrao G, Bagnardi V, Zambon A, La Vecchia C. A meta-analysis of alcohol consumption and the risk for 15 diseases. Prev Med 2004; 38: 613-9. 4. Iacopino AM. Surveillance spotlight: use of alco- hol-containing rinses to reduce oral microbial bur- den increases the permeability of human oral muco- sa. Oral Dis 2001; 7: 349-54. 5. Chocolatewala N, Chaturvedi P, Desale R. The role of bacteria in oral cancer. Indian J Med Paediatr Oncol 2010; 31: 126-31. 6. Lachenmeier DW, Gumbel-Mako S, Sohnius EM, Keck-Wilhelm A, Kratz E, Mildau G. Salivary ace- taldehyde increase due to alcohol-containing mouth- wash use: a risk factor for oral cancer. Int J Cancer 2009; 125: 730-5. 7. Nummi KP, Salaspuro M, Väkevainen S. The use of alcohol-containing mouthwas leads to production of carcinogenic acetaldehyde in the oral cavity. Al- cohol Alcohol 2011; 46(suppl): 43. 8. Moazzez R, Thompson H, Palmer RM, Wilson RF, Proctor GB, Wade WG. Effect of rinsing with ethanol containing mouthrinses on production of sa- livary acetaldehyde. Eur J Oral Sci 2011; 119 441-6. 9. Lachenmeier DW.Alcohol-containing mouthwash and oral cancer – can epidemiology prove the absen- ce of risk? Ann Agric Environ Med 2012;19:609-10. 10. Gandini S, Negri E, Boffetta P, La Vecchia C, Boyle P. Mouthwash and oral cancer risk quantita- tive meta-analysis of epidemiologic studies. Ann Agric Environ Med 2012; 19: 173-80. 11. DePaola LG, Spolarich AE. Safety and efficacy of antimicrobial mouthrinses in clinical practice. J Dent Hyg 2007; 81(suppl): 13-25. 12. American Dental Association. Physicians’ Desk Reference. ADA/PDR Guide to Dental Therapeuti- cs. 4th ed. Chicago: ADA Publishing; 2006. 13. Gunsolley JC. A meta-analysis of six-month studies of antiplaque and antigingivitis agents. J Am Dent Assoc 2006; 137: 1649-57. 14. Gunsolley JC. Clinical efficacy of antimicrobial mouthrinses. J Dent 2010; 38(suppl): S6-S10. 15. Carretero Peláez MA, Esparza Gómez GC, Figu- ero Ruiz E, Cerero R.Alcohol-containing mouthwa- shes and oral cancer. Critical analysis of literature. Med Oral. 2004; 9: 116-23. livary acetaldehyde. Eur J Oral Sci 2011; 119441-6.