Dental Tribune Slovenian Edition No.1, 2017

februar 2017 ENDODONTIJA 19 2 6 4 3 7 5 1a 1b Shematičen diagram kočnika s konservativno dostopno kaviteto, ki z dograditvijo samo jedra dopušča zadosti dentina (širina in višina), da ima ustrezen zaobjemen učinek (ferula). Isti zob s široko divergentno dostopno kaviteto, dogra- ditev z Macrolock zatički in kompozitom, pri preparaciji za prevleko, ko preostali dentin ne zagotavlja zaobjemni učinek (ni ferule). Shematičen diagram kočnika na sliki 1a a z MacroLock segmenti zatička, ki se vstavijo za zmanjšanje volumna kompozita in povečajo faktor polimerizacije. Rentgenski posnetek pacientke z bolečino v spodnjem drugem kočniku, ki ima minimalno plombo. Klinična predstavitev drugega kočnika, ki ima zadosti trdih zobnih tkiv po zakljulenem endodontskem zdravlje- nju, tako da vstavitev zatičkov ni potrebna. Pogled na distalni obrobni greben pod povečavo, ki po- kaže vertikalno poko. Mehanično čiščenje in oblikovanje kanalov z uporabo osu- šitvene opne in boljšim prikazom poteka vertikalne poke. Polnitev kanalov z gutaperčo, nekaj mm pod nivojem pulpnega dna. Polimerizacijski skrček Danes je na voljo mnogo različ- nih tipov kompozitov, vključno s kompozitom z mikropolnili, makropolnili, hibridni, in hibridi kompoziti z majhnimi delci pol- nila, nano-kompoziti in nano-hi- bridni ali mikrohibridni kompo- zit. Čeprav so formulacije kompozi- tov prilagodljive, tako da so na voljo v različnih teksturah (tekoči ali trd), pri vseh oblikah predsta- vlja skrček polimerizacije ali nje- na napetost še vedno najpomemb- nejši kliničen izziv oz. problem povezan z uporabo kompozita. Polimerizacijski skrček oz. nape- tost ter ustvarjen pritisk se razli- kuje glede na posamezno vrsto kompozita in nanj vpliva vrsta in delež polnila, smolnata matrica in njena molekularna masa, barvni odtenek in opačnost, oblika, ši- rina in globina kavitete (C-fak- tor), debelina in elastičen modul kompozita in zoba, moč in čas polimerizacije, vidni spekter po- limerizacijske svetlobe, postavi- tev polimerizacijske presvetlitve, način nanašanja kompozita (bulk ali po plasteh), stopnja nastanka sile (velika moč polimerizacije), uporabljen sistem iniciatorja in stopnja konverzije. V objavljenih raziskavah znaša vrednost skrč- ka za različne kompozite od 2,00 do 5,63 vol% in 1,67 do 5,68%. Tekoči kompoziti imajo najvišji skrček z izmerjenimi vrednostmi napetosti skrčka od 3,3 do 23,5 MPa. Vsi kompoziti, ki jih oglašu- jejo z nizkim skrčkom, dejansko nimajo znižane vrednosti polime- rizacijskega skrčka. Pri analizi 7 različnih BisGMA kompozitov, sta imela Aelite LS Posterior in N Durrance relativno visoko vre- dnost polimerizacijskega skrčka. Polimerizacijski skrček kompozi- ta in ustvarjena napetost krčenja, kot je opisano zgoraj, lahko pov- zročijo nastanek nateznih sil na zobnih tkivih in adhezijski sistem vezave lahko popusti na stenah kavitete lahko pa vodi do zlo- ma sklenine vzdolž skleninskih prizm (bele robne linije).Tovrsten zlom lahko vodi k nastanku ka- riesa in občutljivosti pri vitalnih zobeh in mikro-prepuščanja, ki omogoča prodiranje bakterij, te- kočin in toksinov, ki negativno vplivajo na uspeh endodontskega zdravljenja (koronarno prepušča- nje). Braga in sod. ugotavljajo, da je nastanek napetosti pri krčenju kompozita potrebno obravnava- ti kot fenomen več dejavnikov in da je »volumen kompozita pri krčenju variabilen. Unterbrink in Liebenberg v svoji raziskavi ugotavljata, da napetost skrčka narašča z večanjem vrednosti C- -faktorja ter da je velikost kavite- te pri dograditvi z »bulk« tehniko pomemben dejavnik. Rezultati njune raziskave kažejo, da vnos kompozita po plasteh znižuje vre- dnost C-faktorja in da je v primer- javi z »bulk« nanosom kompozi- ta, prisotno boljše prileganje na stene kavitete in je mikro-prepu- ščanje zmanjšano in večja je sto- pnja konverzije. V raziskavi, kjer so opazovali mikro-prepuščanje v odnosu do dimenzij kavitete, so ugotovili, da je mikro-prepušča- nje povezano z volumnom resta- vracije in ne toliko s C-faktorjem. Z vnosom kompozita po »bulk« tehniki sta trdnost ali konverzija kompozita pomembno nižji v pri- merjavi z nanašanjem kompozita po plasteh. Kam nas torej te ugotovitve vo- dijo pri predlagani modifikaciji

Dental Tribune Slovenian Edition No.1, 2017

Pregled strani