Dental Tribune Slovenian Edition

v EU, enako programsko shemo in iste minimalne kvalitetne standarde ter tako omogočajo izvajanje stan- dardiziranih načinov sterilizacije. - Vse naprave, ki jih uporabljate v zobni ordinaciji, morajo po zakonu o varstvu pri delu biti vsako leto pregledane, če so še varne za upo- rabo. Po pregledu vam pooblaščen serviser izda uradno potrdilo. Izva- janje zakona nadzorujejo inšpek- torji za varstvo pri delu, zagrožena kazen za odstopanja pa je od 400 do 900 EUR. - Vsaki dve leti je predvideno opra- vljanje validacije avtoklava. Le-to opravlja s strani države pooblašče- no podjetje, ki izvede meritve tem- perature in tlaka. Časi, ko avtoklavov ni bilo potreb- no vzdrževati, so mimo. Zaradi sofisticiranosti naprav, vgrajenih senzorjev temperature, pritiska, vakuuma in ostalih sklopov, je po- trebno avtoklave redno obnavljati. Proizvajalci predpisujejo letni vzdr- ževalni servis specifično za vsak tip avtoklava posebej. Ponavadi nas, glede na frekvenco dela z avtokla- vom (nekateri pri 500, nekateri pa po 1000 opravljenih sterilizacijah) lahko že prej, na to opozori kar na- prava sama, ki na prikazovalniku izpiše znak za SERVIS. S strani proizvajalca izšolan serviser nato izvede pregled predpisanih točk ter s paketom za vsakoletno vzdr- ževanje opravi zamenjave več se- stavnih delov, kot so: uparjevalnik, vodila vrat sterilizacijske komore, vakuumska črpalka, filtri, tesnila, cevke, ipd. Ti bi zaradi iztrošenosti oz. spremembe na materialu ob ne- zamenjavi lahko povzročili poškod- bo ali celo smrt osebe, ki upravlja z avtoklavom. Vedeti namreč morate, da avtoklav v fazi sterilizacije pri 1340°C in pritisku 2,5 bara ustvari na vrata sterilizacijske komore kar 1,5 tone pritiska. Življenjska doba avtoklava ni od- visna od starosti, ampak od števila sterilizacij, ki jih je aparat opravil. Ob upoštevanju zgoraj napisanega pa lahko opravi tudi preko 5.000 sterilizacij. Več informacij lahko poiščete na www.avtoklavi.com. Želimo vam zadovoljstvo pri upora- bi vašega avtoklava, predvsem pa, da se vam ne bi zgodilo to, kar se je pred časom zgodilo enemu izmed slovenskih serviserjev, ko je prihi- tel na urgentni servis avtoklava in v njem našel ostanke pop corna. JUNIJ 2015SLOVENIJA ŠT. 3 / LETO 6 Iz domačih laboratorijev Primer dobre prakse pri spremljanju in implementiranju novosti v vsakdanje delo VEČ NA STRANI 4 Oprijemanje adhezivov na različne materiale Uporaba novejših generacij ob pravilni izbiri in poznavanju lastnosti olajšuje klinično delo VEČ NA STRANEH 24 - 25 Prehranjevalne motnje Poslanstvo zobozdravnikov je multidisciplinarno in terja osvajanje dodatnih znanj VEČ NA STRANEH 8 - 9 ŠT. 3 / LETO 6 Bognedaj, da bi crknu avtoklav Spominjam se svojih prvih obi- skov pri zobozdravnici. Bilo je v zgodnjih razredih osnovne šole. Svetla soba v zdravstvenem domu je imela izvenzemeljski vonj. Pred stolom, ki se je pomi- kal gor in dol, kakor tisti pri fri- zerju, sta stali velika premična luč, ki je svetila naravnost v oči, in še bolj grozna mehanska roka. Po njej so preko vrtečih se kolesc tekle nekakšne elastične vrvice, in ko so zažvižgale svojo pesem, sem vedel, da bo bolelo… Je pa vse skupaj, glede na danes, imelo bolj osebno noto, saj sem zobozdrav- nico, ker takrat uporaba mask še ni bila niti v navadi, kaj šele pred- pisana, lahko videl v obraz, ter se iz njega navadil razbrati, kako hudo bo. Tudi kakšen predhodnik dana- šnjih avtoklavov je verjetno že bil nekje v kotu in tiho napovedoval visokotlačne, ultrasonične in dru- ge spremembe, kakor nam danes neizogiben prihod novih obdobij napovedujejo predhodniki endo mikroskopov, predhodniki mešal- cev alginatov, predhodniki manj strupenih kompozitov, predhodniki soničnih irigacijskih brizg ter pred- hodniki še mnogo-česa tretjega. Od pozornosti nas samih pa je od- visno, ali bomo iz pripomočkov, ki jih danes uporabljamo iz današnjih predhodnikov nečesa, kar nas čaka v prihodnosti, znali razumeti, kaj nam napovedujejo. Če zveni nekoliko tuje, sezite v žep po svoj mobilni telefon in si pri- znajte, kako po le nekaj desetletjih vpliva na vaše življenje. Zamislite se nad tem, da v resnici uporabljate le približno 5% funkcij, ki so vam jih z njim prodali, ter da ga v resnici sploh ne poznate. A brez njega v ži- vljenju več ne morete. Tudi avtoklav je podoben nepogre- šljiv spremljevalec v vaši ordinaciji in tudi njegovega delovanja, roko na srce, ne poznate v celoti. Zaradi tega vsaj običajno vaši pacienti niso v nevarnosti. Ogrožena pa je avto- klavova življenjska doba in morda tudi vaša denarnica v primeru in- špekcijskega pregleda. Avtoklave danes proizvajalci po tehničnih karakteristikah in namenu uporabe delijo na tri skupine: razred N, razred S in razred B. Za razred N je značilno, da imajo aparati vgrajeno samo eno posodo za dolivanje čiste vode. Vodo avto- klav ob začetku sterilizacije spusti v sterilizacijsko komoro in prične s segrevanjem. Po končanem ciklusu preostanek pare in vode aparat vrne nazaj v posodo s čisto vodo. Ta vr- njena tekočina je sicer sterilna, ven- dar obenem polna nečistoč in olja z instrumentov, ki smo jih sterilizira- li. Povprečen čas, ki ga porabijo za sterilizacijo, je okrog 45 minut in so energetsko zelo potratni. Po bru- seljskih priporočilih naj se avtokla- vi razreda N ne bi več uporabljali v ordinacijah. Predstavniki razreda S so novej- ši - vakuumski avtoklavi. Precej hitrejši so od svojih predhodnikov, energetsko varčnejši in niso potra- tni z vodo. Digitalno upravljanje nam omogoča veliko programov sterilizacije. Izbiramo lahko med ciklusi za tkanine, plastike, gume in kovine. Vsak izmed njih pa je raz- deljen še na pakirano in nepakirano sterilizacijo. Ti avtoklavi pred sterilizacijo naj- prej iztisnejo zrak, ki smo ga pri pakiranju zaprli v vrečke in ustvari- jo vakuum v sterilizacijski komori. To ob začetku procesa pripomore k hitrejšemu segrevanju avtoklava. Za skrajšanje časa sterilizacije so proizvajalci v svoje aparate vgradili uparjevalnik. V njem se z minimal- no količino vode ustvari para, ki jo avtoklav v trenutku, ko je potrebno, spusti v tlačno posodo. K optimal- nejši in hitrejši sterilizaciji pripo- morejo tudi vakuumske črpalke. Le-te delujejo tudi med procesom sterilizacije in omogočajo prehod pare v sredino sterilizacijskih pake- tov, torej v notranjost inštrumentov in kirurških omotov. Vakuumski avtoklavi imajo po kon- čanem ciklusu sterilizacije še fazo intenzivnega sušenja z vakuumsko črpalko. Če so vaši instrumenti pa- kirani v sterilizacijske vrečice, traja ta faza 10 minut, brez vrečic pa 5 minut. To pomeni, da brez vrečic celoten proces skupaj s sušenjem lahko traja dobrih 10 minut, kar je primerljivo času obravnave posa- meznega pacienta. Vsi avtoklavi razreda S imajo tudi možnost priklopa na vodovodno omrežje preko demineralizatorja . Tako nam ni potrebno vsakih nekaj dni skrbeti za dolivanje sveže desti- lirane vode v napravo. Kljub temu pa morate skrbeti za demineraliza- torjeve prečiščevalce ali filtre, ki jih je potrebno menjati vsakih nekaj mesecev. Avtoklav iz razreda B je v osnovi enak avtoklavu iz razreda S. Glav- na razlika je v tem, da ima dodatno intenzivnejše večkratno vakuumi- ranje pred pričetkom sterilizacije in po njej. Po strokovnih priporočilih naj bi se taki avtoklavi uporabljali v kirur- ških ordinacijah, oziroma povsod, kjer obstaja potreba po sterilizaciji debelejših omotov, na primer takih, ki so pripravljeni za operacijske posege. V ta namen ima zmoglji- vejšo vakuumsko črpalko, podobno programsko opremo, tehnično pa je praktično enak aparatu razreda S. Ne glede na to, v kateri razred spada vaš avtoklav, pa je še vedno samo stroj, ki vam bo najbolje služil, če si boste ob instalaciji vzeli dovolj časa in se seznanili z navodili za upora- bo. Še nekateri drugi zlati nasveti pa so: - Zaprte vrečke z instrumenti zla- gajte na pladnje s papirjem navzgor. Tako omogočite prost prehod pare v in iz vrečke med sterilizacijo in sušenjem. - Kadar postavljate na pladnje več vrečk hkrati eno na drugo, naj bodo težji omoti spodaj in lažji na vrhu. - Sterilizirajte vedno ob zaključku dela. Po končani sterilizaciji delno odprite vrata komore. Tako bodo naslednji dan vrečke suhe. Med ohlajevanjem sterilizacijske komo- re prihaja do kondenzacije. Če so vrata zaprta, bo naslednje jutro v sterilizacijski komori vlaga. - Pred sterilizacijo je potrebno vse instrumente temeljito in če je le mogoče pod pritiskom izprati z de- mineralizirano vodo. Kri, ki se po posegu še vedno zadržuje na kovi- ni, je jedka. Posebno pozornost po- svetite izpiranju na pregibih, spojih in mrtvih kotih. Tam so škodljivi neizprani ostanki dezinfekcijskih sredstev. Če inštrumenta ne očisti- mo natančno, začne hitreje rjaveti. Prav tako pa je na udaru tudi sam avtoklav: med procesom steriliza- cije vakuumska črpalka iz neoči- ščenih inštrumentov posrka alkohol in dezinfekcijsko tekočino. Oboje skrajšuje življenjsko dobo mem- branam v vakuumskih in vodnih črpalkah, ter tesnilu na vratih. Torej plastičnim in gumijastim sestavnim delom. O tovrstnih nedoslednostih pa pogosto, že po nekaj letih, pri- ča obarvanje sicer nerjavne sterili- zacijske komore, ki tako odreagira na prisotnost kroženja agresivnih ostankov v sterilizacijskih ciklih. Kaj nam o avtoklavih govorijo re- gulative? - Da bi zagotovili varno delovanje za vse uporabnike, morajo vsi av- toklavi, ki jih lahko kupite v EU, imeti certifikat CE. Ta oznaka zago- tavlja, da imajo vsi, ki so izdelani

Dental Tribune Slovenian Edition

Pregled strani