Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

10 PREHRANA preteklosti. Med prenajedanjem posamezniki z bulimijo zaužijejo obrok med 1500 in 3000 kalorijami v časov- nem obdobju 1 do 2 ur. Znano je da, da v t.i. bulimičnem obdobju lahko zaužijejo tudi do 60000 ka- lorij. Značilno zaužijejo sladko, visoko kalorično hrano, ki jo je enostavno hitro zaužiti, kot npr sladoled. Sledi depresija, panika in občutek krivde in želja po iz- bruhanju zaužitega. Epizode pre- najedanja se dogajajo vsaj dvakrat tedensko v obdobju nekaj mese- cev. Nekateri posamezniki bru- hajo 5 do 6-krat dnevno. Tisti, ki zaradi posledic bulimije umreje, običajno umrejo pri prenajedanju. Za anoreksijo nervoso je značilno zavračanje hrane, vendar zado- stno za vzdrževanje telesne teže znotraj 15% minimalne normal- ne telesne teže glede na starost in višino (posamezniki z anore- ksijo imajo običajno od 20 do 40 % nižjo težo od normalne telesne teže); imajo ekstremen strah pred pridobivanjem teže in neustrezen odnos do lastnega telesa. Mislijo, da so debeli, čeprav so shujšani in izčrpani in so običajno brez men- struacije (amenoreja). Pomembno število posameznikov z anoreksijo prav tako bruha in nekateri v želji za nadzor teže in lakote jejo nehranila, npr. vatne kroglice, prepojene s pomaranč- nim sokom. Glavna razlika med anoreksijo z bruhanjem in bulimi- jo je, da so posamezniki z anore- ksijo podhranjeni. Za kompulzivno prenajedanje je značilno pogosto zaužitje preveli- kih količin hrane v enem obroku, ki mu sledi občutek izgube nadzo- ra nad telesno težo. Prenajedanju sicer ne sledi bruhanje, ampak depresija in krivda zaradi prena- jedanja. Večina ima prekomerno telesno težo s povečanim tvega- njem za sladkorno boleznijo, srč- na obolenja, določene vrste raka in artritisa. Etiologija Etiologija motenj prehranjevanja je skupek več dejavnikov in ni popolnoma razjasnjena. Dejavni- ki, ki vplivajo, so življenje v sku- pnostih ali okoljih, kjer je suhost zaželena in občudovana. Resnič- no so nerealistična pričakovanja lepote in videza v večini medijev. Današnje modne manekenke in modeli imajo povprečno pri višini 1,82 cm 53,07 kg, kar znese kar 25% manj v primerjavi s povpreč- no žensko. Posamezniki, ki se ne uvrščajo v skupino lepotnih ide- alov, razvijejo nastanek motenj prehranjevanja. Poleg slabe sa- mopodobe imajo tudi napačno za- znavo oblike telesa kot tudi slabo podobo svojega telesa. Tveganje ženske za razvoj motnje prehranjevanja-anoreksija ner- vosa se poveča za 20%, če je le ta prisotna v družinski anamnezi. Prav tako so motnje prehranjeva- nja pogoste pri posameznikih, ki so doživljali psihično ali fizično travmo oz. zlorabo in so pogosto pridružena tudi druga psihiatrična obolenja; depresija, anksioznost, samouničujoče vedenje (npr. re- zanje), obsesivno-kompulzivne motnje in kemična odvisnost. Klinični znaki v ustni votlini Travmatske lezije na palatinalni strani in v področju žrela so po- sledica izzvanega bruhanja. Znaki podhranjenosti so vidni kot vnetje ustnih kotičkov, kandidiaza, glo- sitis in ulceracije na ustni sluznici. Posamezniki z motnjami v prehra- njevanju navajajo občutek suhih ust zaradi dehidracije ali jemanja določenih zdravil, ki vplivajo na nastanek sline (antidepresivi in anksiolitiki). Izbruhana vsebina ima pH pribli- žno 3,8. Med samim bruhanjem se izbruhana vsebina dotakne pa- latinalnih površin sprednjih zob v zgornji čeljustnici. Znaki zobnih erozij postanejo vidni približno po Sliki 1 in 2: Številne zobne erozije, povezane z bulimičnim bruhanjem. (z dovoljenjem Dr.S.Weinstein). 1 2 • Depresija, anksioznost • Perfekcionizem • Nizka samopodoba • Nihanje razpoloženja • Krivda, sram • Odtujenost, osamljenost • Socialna izolacija • Posameznik je sam • Kompulzivno obnašanje • Nepravilna zaznava sitosti in lakote • Obsesivne misli na hrano, kalorije in telesno težo. Merjenje telesne teže tudi večkrat dnevno. • Skrivanje in zanikanje obolenja, posamezniki z anoreksijo nervoso se pogosto oblečejo večslojno in pri merjenju telesne teže imajo v žepih kovance. • Pogosto trdijo, da imajo alergijo na hrano, za opravičevanje svojih velikokrat restriktivnih diet. Psihološki vidiki motenj prehranjevanja. SKOFF vprašalnik • Ali se počutite slabo, ker vam je občutek sitosti neprijeten? • Ali vas skrbi izguba kontrole nad količino hrane, ki jo zaužijete? • Ali ste v zadnjih treh mesescih izgubili več kot 6 kg? • Ali bi sebe ocenili za debele, čeprav drugi menijo, da ste presuhi? • Ali bi rekli, da pomen hrane prevladuje v vašem življenju? Ena točka za vsak pozitiven odgovor. Število točk > ali enako 2 obstaja sum na anoreksijo ali bulimijo. SCOFF vprašalnik je angleški akronim v petih enostavnih vprašanjih za oceno možnost pri- sotnosti motnje prehranjevanja. šestih mesecih po začetku bruha- nja. Lahko poškoduje palatinalno površino v takem obsegu, da pride do incizalnih zlomov in krušenja in prekomerne izrasti zob interka- ninega področja v spodnji čeljusti. Zobna erozija lahko nastane tudi na stranskih zobeh, kjer erozija poškoduje trda zobna tkiva okoli plomb. Videz takega zoba spomi- nja na otok. Kadar erozija poško- duje oralno ploskev zoba, lahko vodi tudi v izgubo vertikalne di- menzije. Pacienti z bulimijo zauživajo hra- no bogato z ogljikovimi hidrati ter pacienti z motnjami v prehranje- vanju običajno pijejo kisle pijače. Tako se uvrščajo v skupino z viso- kim tveganjem za karies in okvar- jenim puferskim delovanjem žlez slinavk. Prav tako je pogosta dentinska preobčutljivost. Izguba gostote čeljustne kosti poveča tve- ganje za zlome čeljustnega sklepa med ekstrakcijo zob. Zobozdravstveno sledenje pacientov z motnjami prehranjevanja Medicinsko zdravljenje motenj prehranjevanja vključuje tudi pre- hransko zdravljenje za zdravljenje zdravstvenih zapletov in spre- memb v možganih, ki spremljajo ta obolenja. Celotno zdravljenje poteka v kombinaciji s psihotera- pijo in jemanjem zdravil (npr. an- tidepresivi). Potrebni so pogostej- ši pregledi pri zobozdravniku v podpornem okolju za izboljšanje poteka prehranjevalnih motenj. Obravnavati jih je potrebno kot zdravstveno ogroženo skupino zaradi visokega tveganja resnih medicinskih zapletov predvsem zaradi tveganja za motnje ritma kot posledice elektrolitskega ne- ravnovesja. Temeljit kliničen pregled vklju- čuje splošno presojo, ki se prič- ne s trenutkom prihoda pacienta. Potrebno je obzirno opazovanje njenega/njegovega splošnega ob- našanja, hoje in simetrije obraza. Prav tako je potrebno opazovati kožo, prisotnost lezij in barvo. Preveriti je potrebno videz pr- stov na rokah za izključitev Rus- slovih znakov (odrgnin na prstih od zgornjih sekalcev). Potrebna je temeljita natančna splošna in stomatološka anamneza kot tudi spremljanje vitalnih znakov. Sledi ekstraoralni in intraoralni kliničen pregled za pregled trdih in mehkih zobnih tkiv in ustne sluznice. Sle- di natančen parodontolški status in analiza rentgenskih posnetkov, po potrebi tudi analiza intraoral- nih fotografskih posnetkov in ana- liza študijskih mavčnih modelov za ustrezno oceno poškodb. Pri sumu na motnjo prehranjeva- nja je potrebno k tej temi pristo- piti na nepristranski in ne-nasilen način. Diagnoza motnje prehra- njevanja presega okvire naše ambulante, lahko pa predstavimo naše klinične ugotovitve pacientu. Pri zobni eroziji navedemo najpo- gostejše dejavnike, ki prispevajo k nastanku zobnih erozij; kisle pijače, refluks želodčne kisline in pogosto bruhanje. To daje mo- žnost pacientu, da razkrije naravo nastanka zobnih erozij. Pri raz- kritju motnje prehranjevanja je potrebna napotitev pacienta do splošnega zdravnika. V primeru ne-priznanja bolezni, pacienta še vedno podpiramo in pričnemo protokol preventivnih posegov na osnovi naših kliničnih ugotovitev. Dokončnih restavracij ni možno izdelati, dokler pacient konstan- tno nadaljuje z bruhanjem, saj bodo kislinske erozije ogrozile obstoj dentalnih restavracij. Na- rejeni naj bodo le bistveni re- storativni posegi, da se prepreči nadaljnja poškodba zoba in bo- lečina. Dokler motnja prehranje- vanja ni prekinjena, lahko ustni higienik s preventivnimi posegi omeji škodo na trdih in mehkih zobnih tkivih, olajša kserostomijo in zmanjša preobčutljivost denti- na. Med obiski pri ustnem higie- niku je potrebno pacientu očistiti zobe z ne-abrazivno polirno pa- sto, ki vsebuje fluoride. Protokol za zmanjšanje tveganja za karies vključuje topikalno aplikacijo fluoridov, aplikacijo lakov z vseb- nostjo fluoridov, pa tudi uporabo past, kot je NovaMin Recaldent (produkt z nevtralnimi fluoridi, kalcijem in fosfati) in nanohidro- ksiapatita za remineralizacijo in desenzibilizacijo. Produkti, ki vsebujejo ksilitol, kot so zobne paste, žvečilni gumiji in bonboni ali pastile so prav tako dobrodošli. Pri uporabi ti produkti 5 minut 5-krat na dan spodbujajo izločanje sline, znižujejo število kariogenih mikroorganizmov in znižujejo kislost ustne votline. Pacienti naj si umijejo zobe trikrat dnevno z mehko zobno ščetko in z zobno pasto, ki vsebuje 5000 ppm fluoridov. Potrebno je temeljito čiščenje medzobnih prostorov in tudi jezika za odstranitev bakterij- skega biofilma in kislinskih ostan- kov. Lahko se uporablja opornica, ki med bruhanjem zaščiti zobe. Čiščenje zob takoj po bruhanju povzroči večjo izgubo trdih zob- nih tkiv kot sicer. Spiranje z vodo odstrani zaščitne sestavine sline. pH ustne votline je potrebno nev- tralizirati s spiranjem raztopine 250 ml vode s čajno žličko sode bikarbone ali s produkti, ki vse- bujejo kalcijeve in fosfatne ione. Za dodatno pomoč lahko delimo informacije vsem, ki oboleva- jo za motnjami prehranjevanja. Poglobljeno znanje in pozorno opazovanje zobozdravnikov in ustnih higienikov lahko spodbudi prepoznavo opozorilnih kliničnih znakov motenj prehranjevanja ter prispeva k uspešnejšemu zdra- vljenju in ugodnejšemu končne- mu rezultatu. Avtor: Linda Douglas, Kanada 12

Pregled strani