Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

4 PROTETIKA Bredent BioHPP – material za vsak laboratorij? Zobotehnik danes je povsem ne- kaj drugega kot zobotehnik pred 30 leti. V spominu imam osebo v beli halji z modelirnim nožkom v roki ob gorilniku in kakšen čopič za keramiko se še tudi najde. Da- našnja slika je povsem drugačna. Zobotehnik se je skozi čas moč- no spremenil z vso razvijajočo se tehnologijo, katera mu nudi ne- šteto možnosti. V želji, da ostane v koraku s časom, potrebuje več kot biti samo zobotehnik, danes je čas, da postane multikompetentna ali vsestranska oseba, kot naj bi to bil vsak posameznik. Tukaj bi rad prešel na dejstvo, da je potrebna večplastna širina, katera vključu- je tudi elemente inženirstva, arhi- tekture, metalurgije, raziskovanja in podobne spretnosti in znanja, s katerimi se srečuje v vsakdanjiku zobotehnik. Druga stran pa tudi nujno potre- buje estetiko pri opravljanju na- šega poklica in s tem zadovolj- stvo pacienta. Tako je potrebna tudi povezava med dovršenimi materiali za uspeh pri delu in s tem nastalo vez med funkcional- nostjo in estetiko. Zaradi zgoraj omenjenega dejstva pa je tudi mnogo zobotehnikov prav zara- di tega malo izgubljenih v času in se ne vedo pravilno odločiti. Zato bi rad te misli združil v meni osebno pozitivno izkušnjo in tudi v pomoč kolegom, kateri razmi- šljajo v smeri visoko zmogljivega BioHPP materiala. Marsikateri zobotehnik si ne more privoščiti nakupa nove opreme, zato ne na- redi potrebnega koraka. Ob vseh teh informacijah in poplavi ma- terialov v današnjem času lahko BioHPP, material za zagotovitev funkcionalnosti in kriterija esteti- ke, hitro spregledamo. Osredotočil bi se rad na BioH- PP v povezavi z oskrbo pacienta na implantatih, kjer nam prav ta material nudi izjemne fizikalne lastnosti in nam vliva novo upa- nje v boljše implantološke nad- gradnje. Boljše v smislu njegovih fizikalnih lastnosti, saj bi lahko nekako rekel, da je BioHPP ne- kakšna izgubljena vez med zob- nim vsadkom in kostjo. Nekakšen nadomestek šarpejevih vlaken, katere delujejo blažilno na silo žvečenja in v našem primeru se prav ta “BioHPP blažilec” preseli v obliko abutmenta oz. kar celo- tne konstrukcije pri okluzalno vi- jačenih primerih. Takšen element nam zagotavlja 50% manjšo silo na zagriz in s tem ohranjamo tako 1 2 3 4 5 6 7 8 9 pacientov čeljustni sklep kot tudi same zobne vsadke, kateri dobijo manjšo obremenitev preko mar- ginalnih navojev in s tem manjši upad kostne mase, kar pacientu poveča tako trajnost njegovega protetičnega dela kot tudi povsem drugačen, bolj naraven občutek ob žvečenju in prenosu sil na ce- loten stomatognatski sistem. S tem je BioHPP postavil tudi nove mejnike v visoko zmoglji- vih polimerih, kateri nam bodo sledili in določali novi standard v implantologiji. Ta del je pa tudi nujno potreben, saj je vedno več namiznih cad/cam sistemov, ka- teri brusijo tudi kovine in s tem se še bolj izpostavljajo nevarno- sti pri izbiri napačne neplemenite kovine (CoCr) zaradi lažje izde- lave protetičnega dela. S tem ne upoštevajo načela biokompatibil- nosti* dveh materialov, katera se po svojih fizikalnih lastnostih ne ujemata in s tem delata galvanski člen v svoji prisiljeni harmoniji. Galvanski člen in posledični ele- ktrični tok povzročita razširitev žilnih sten, povečan pretok krvi in tako možnost dostopa bakterij iz krvi v okolico implantata, okužbe okolnega tkiva in vnetje. Tudi v temu primeru je bolje po- seči po materialih, kateri se med- sebojno ujemajo, kot je recimo BioHPP, nevtralen in nealergen material, brez alergijskih reakcij. BioHPP se odlično sklada z nad- gradnjami na zobnih vsadkih in bi ga rad tudi predstavil v klinič- nemu primeru, kjer je bil pacient oskrbljen z nadgradnjo iz BioH- PP-ja na 6 zobnih vsadkih. Terapija je potekala in še poteka v več fazah. Opisal bi vam rad samo potek, kjer je bila narejena zgoraj omenjena rekonstrukcija po že vstavljenih in osseointegri- ranih vsadkih. V prvi fazi smo naredili odtise in vse potrebne registracije, da smo lahko naredili postavitve začasnih zob. V tem delu smo se osredo- točali na medčeljustni odnos, obliko in funkcijo, da bo pacient lahko svoje nove zobe uporabljal, kot je svoje naravne zobe. Po vseh zbranih podatkih smo prešli na izdelavo začasnih zob iz PMMA materiala s titanijevimi bazami, da je tesnenje okoli zobnih vsad- kov odlično. V tem prehodnemu obdobju, smo pacienta opazovali na rednih kontrolah in pregledo- vali možnosti čiščenja celotne nadgradnje. Zaradi velike rekon- strukcije grebena ob postavitvi zobnih vsadkov se je tudi celotni greben pacienta močno spremi- njal skozi čas, kar nam je naredi- lo velike spremembe od začetnih odtisov do izdelave končnih zob. Zato smo se odločili, da naredi- mo ponovni odtis in zajamemo novi spremenjen nivo dlesni. Po novih odtisih smo ponovno prešli na popravljene PMMA začasne provizorije, kateri so nam dali do- datne potrebne informacije tako za pacientovo počutje kot tudi za higieno. Ko so bili vsi elementi določeni, smo prešli na izdelavo BioHPP ogrodja, kateri nam slu- ži za osnovo, kjer smo postavili zobe in naredili imitacijo dlesni. Ko smo vse te informacije sku- paj združili, je bila pacientova nadgradnja pripravljena za prvo preizkušnjo v ustih in novem pa- cientovem okolju. Vse je pote- kalo brez zapletov in smo samo previjačili stare PMMA zobe za nove BioHPP podprte zobe. Po rahlih okluzijskih popravkih je pacient odšel zadovoljen iz ordi- nacije. Pri kontroli smo preverili okluzijo, higieno in pacientovo zmožnost samostojnega čiščenja in vzdrževanja protetičnega nado- mestka. Vse kontrole so potekale brez zapletov. Ker so take terapije dolgotrajne in tudi finančno lahko zelo zah- tevne, bi rad omenil, da nam tukaj BioHPP zelo močno pomaga. V omenjeni situaciji je potrebna tudi oskrba v spodnji čeljusti, vendar bo potrebno še malo počakati, da se bo šlo v to izvedbo. V tem času smo lahko naredili konstrukcijo, katero bomo lahko tudi naknadno brez težav popravili oz. dogradili in spremenili, kar je v podobnih situacijah na cirkonijevih ogrod- jih skoraj nemogoče. Pozitivni del BioHPP rekonstrukcij je tudi možnost izbire različnih materia- lov za nadgradnje, kjer lahko iz- biramo med cenovno ugodnejšo različico, kjer se uporabi visio. lign kompozite oz. kombinacijo visio.lign za imitacijo dlesni in litijevega disilikata za prestižnej- šo izdelavo zob. Poleg razlike v materialu pa tukaj lahko tudi re- guliramo še dodatno, kako se bo ta konstrukcija odzivala na sile zagriza. Kompozit je seveda meh- kejši od litijevega disilikata, tako da se lahko tudi tukaj dodatno manipulira sila zagriza, katero se določa po velikosti zobnih vsad- kov in obremenjenosti ter tudi življenjskemu stilu posameznega pacienta. Za zaključek odgovarjam na za- četno vprašanje, ali je Bredent BioHPP material za vsak labora- torij. Sam se s tem strinjam. Material me je prepričal v mnogih pogle- dih in menim, da ima prostor v prav vsakem laboratoriju. Tako pri nadomestkih na zobnih vsad- kih kot tudi na teleskopskih ali grednih kombiniranih delih. S prihodom na dentalni trg nam omogoča izredne zmožnosti, da se paciente profesionalno oskrbi in nam bo njihov pozitivni vtis in zadovoljstvo vedno ostalo v spo- minu. Rad bi se zahvalil tudi mojim po- slovnim partnerjem, kateri so mi skozi leta omogočili vsestranski pogled in prisotnost tako pri pre- paracijah kot tudi pri kirurških posegih. Ravno ta celovit pristop do pacienta mi je še dodatno po- magal pri razmišljanju in reše- vanju problemov, s katerimi se zobotehniki srečujemo v vsakda- njiku. Hvala za izvrstno sodelovanje z Medden S d.o.o, Sašo Šraj, dr. dent. med. spec. oralne kirurgije in pa Meršol Dental, Alan Teo Meršol, dr. dent. med. Avtor: zobotehnik Jan Simon Meršol * “Study of Galvanic Corrosion between Dental Alloys”, Dr. Zurcher, in “Biocompatibility ,allergies and resistan- ce to corrosion: a global scientific approach”, pp 43-53 1993, METALOR. III “Galvanic corrosion behavior of titanium implants coupled to dental alloys”, M. Cortada, et al, Journal of Materials Science: Materials in Medicine, pp 287-293 Vol11, No5, Kluwer Academic Publishers, 2000. IV “Galvanic corrosion behavior of implant suprastruc- ture dental alloys”, N.M. Taher andA.S.Al Jabab, Dental Materials, pg 54-59, Vol 19, No 1, Elsevier Science, 2004. 123 456 789

Pregled strani