Dental Tribune Slovenian Edition No. 5, 2017

6 KLINIČNI PRIMER december 2017 Srečen konec po začetnem preplahu Naravna izdelava griznega roba po poškodbi z biološko združljivim polnilnim materialom Poškodbe zgornjih sprednjih zob so pri otrocih in mladostnikih po- goste. Z malce sreče gre v teh pri- merih le za izgubo dela trdne zob- ne osnove. Na primeru pacienta bom predstavil posebno tehniko, s katero je mogoče zanesljivo ob- noviti obliko in barvo. Uporabili poškodbo povezane anamneze je treba vselej temeljito preučiti kosti in mehka tkiva ter po možnosti na- rediti rentgensko sliko. Če gre za nezapleten zlom krone brez prizadetosti pulpe, je treba najprej prekriti dentin, da prepre- čimo okužbe koreninskih kanalov. neposredna tehnika s kompoziti. Do poškodbe lahko ponovno pri- de, poleg tega pa posredne obnove vzamejo več časa in so zaradi stro- škov izdelave v laboratoriju veči- noma dražje. 1 2 Tehnika izdelave s polnilnim materialom ORMOCER® 8,5-letni deček je med lovljenjem z zobom 11 udaril v ograjo. Odlomek se je žal izgubil. Rentgenska slika ni pokazala znakov zloma korenine ali alveolarnih poškodb. smo polnilni material na keramični osnovi brez klasičnih monomerov. Skoraj vsak tretji otrok ali mla- dostnik si poškoduje stalne zobe, pri čemer so prizadeti večinoma zgornji sprednji zobje (1). Zato je priporočljivo, da smo dobro pri- pravljeni, na primer z ustreznim kontrolnim seznamom Nemškega združenja za dentalno in oralno medicino (DGZMK) (2) in zago- tovljenim konceptom (3). Poleg s Na ta način pride do nekroze pulpe le v največ 6 odstotkih primerov (4). Če nimamo odlomka, ki bi ga lahko z adhezivom pritrdili nazaj, je mo- goče zob v kratkem času izdelati iz plastičnega materiala. Možno je iz- delati tudi posredne obnove, pred- vsem keramične luske ali delne krone (4). V prvem letu po poškodbi je treba najmanj enkrat preveriti vi- talnost zoba. Pri otrocih je praviloma indicirana Kot pri vseh rekonstrukcijah zob je estetski učinek odvisen od oblike in barve, ki se ju določi v neposre- dni tehniki izdelave. Obnove delu- jejo naravno le, če sta obe lastno- sti čim bolj približani prvotnima. Obliko lahko dosežemo z ustrezni- mi matričnimi tehnikami. Slednje sem skupaj z avtorjem metode, dr. Burkhardom Hugom (†), profe- sorjem na univerzi v Würzburgu, podrobno opisal v strokovni knjigi (5). Bistvo je v tem, da s pomočjo matrice čim bolj natančno poustva- rimo anatomijo obnove. V ta namen se matrico iz aproksi- malne zunanje strani oblikuje z začasnim kompozitom. Po strditvi lahko dokončni material v plasteh nanesemo v nastali kalup. Če je po- trebno, se dodatno palatinalno ali lingvalno iz skleninske mase izde- la »zadnjo steno«, na primer s pla- stenjem proti silikonskemu ključu. Natančen postopek in uporabljeni pripomočki so opisani v poročilu o primeru. Poročilo o primeru 8,5-letni deček je med lovljenjem v šoli z zobmi priletel v ograjo. Med tekom se je obrnil in spregle- dal ograjo. Še isti dan sta z mater- jo obiskala našo ordinacijo. Dobra novica je bila, da je ostalo okoliško tkivo, vključno s pulpo, nedota- knjeno in da je bil prizadeti zob 11 vitalen (sliki 1 in 2). Slaba novica: odlomek se je med nesrečo izgubil in ga ni bilo mogoče uporabiti za obnovo. S primernim upravljanjem časa (obravnava po izteku delovnega časa ordinacije) smo lahko zob ponovno izdelali še med istim obi- skom. Najprej smo glede na vlažno stanje zoba izbrali barvo dentina. Za to sta bili hkrati primerni dve podobni barvi iz barvne lestvi- ce uporabljenega nanohibridnega polnilnega materiala ORMOCER (Admira Fusion, VOCO) glede na cervikalno območje sosednjega zoba (6). Ker je bil dentin še vedno prekrit s skleninsko maso (referen- ca: grizni rob), smo izbrali temnej- ši odtenek barve. Zaradi supragingivalnega položaja celotnega defekta uporaba koferda- ma ni bila potrebna. Namesto tega smo uporabili retraktor za ustnice, lica in jezik (Arcfl ex, FGM). V lo- kalni anesteziji smo izpostavljeni dentin v osrednjem delu prekrili s pripravkom iz z umetno maso ojačanega kalcijevega silikata v brizgi (TheraCal LC, Bisco), ki se strjuje s svetlobo, in sklenino po- ševno obrusili pribl. 0,5 mm široko (slika 3). Nato smo s tanko leseno zagozdo (Dr. Barman’s Anatomical Wedges) pritrdili prozorni del ma- trice na rob v aproksimalni prostor (slika 3). Matrica kot kalup Pred jedkanjem sklenine s 36-% fosforno kislino smo s tekočim začasnim kompozitom utrdili ana- 3 4 5 6 7 V relativno suhem delovnem območju smo sklenino previdno poševno obrusili in s tanko leseno zagozdo pritrdili prozorno matrico. Nato smo s tekočim začasnim kompozitom (Clip Flow) matrico prilagodili, tako da je bila čim bolj podobna anatomskemu kalupu (prim. sl. 5). Šele zatem smo robove sklenine – precej čez poševnino – 30 sekund jedkali s 36-% fosforno kislino. Stanje po jedkanju: tudi incizalno se razšir- jenost defekta dobro vidi. Na sklenino in dentin smo nanesli univerzal- ni adheziv (Futurabond U) in ga strdili. Stanje po izdelavi dentinskega jedra s pol- nilnim materialom na keramični osnovi iz barv A2 in A3: da bi lahko dimenzije intrao- perativno bolje ocenili, smo polnilo nanesli v dveh plasteh. 8 9 10 11 12 Nanos in oblikovanje barve sklenine s plo- ščato lopatko. Končano plastenje sklenine pred odstrani- tvijo zagozde ... ... in po njej. Oblika zoba je že zelo podobna naravni, kontaktna točka pa je zelo dobro naravnana. Obdelani zob 11 je zaradi izsušitve videti ne- koliko svetlejši od kontralateralnega zoba 21. Na pregledu po štirih tednih je videti, da obnovljeni poškodovani zob 11 ne izstopa po obliki ali barvi. Pacient si je oddahnil, njegova mati pa še bolj. BK3 d.o.o. BREDENT d.o.o. CROIXTURE DENTAL TRIBUNE INTERNATIONAL FLEGIS d.o.o. GC EUROPE N.V. HERAEUS KULZER GmbH INTERDENT d.o.o. 23 5 25 17, 25 13 3, 21 9 18, 27 Abecedni seznam oglaševalcev IVOCLAR VIVADENT A.G. Laboratorios KIN S.A. MEGASONEX QSI Mednarodna šola Ljubljana VOCO g.m.b.h. www.LEPZOB.si ZHERMACK SpA 15 19 24 22 7 17 11

Dental Tribune Slovenian Edition No. 5, 2017

Pregled strani