Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download
ePaper created 2017-02-08, 10:43:50 | version 1.38.0
10 USTNA HIGIENA Alkohol v tekočinah za izpiranje ustne votline – danes Kljub obsežni literaturi, ki ute- meljuje varnost in učinkovitost protimikrobnih sredstev za izpi- ranje, veliko kolegov neredko iz- raža skrb in podvomi o sredstvih za izpiranje ustne votline zaradi strupenih in drugih neželenih učinkov. Čeprav na Hrvaškem še ni bilo raziskave na to temo in se o tem niti ne govori, so nas vedno večja ozaveščenost o pomenu zdrave ustne votline in zagotovo tudi številni pripomočki za ustno higieno spodbudili, da spregovo- rimo o resničnih in utemeljenih tveganjih, ki jih predstavljajo te- kočine za izpiranje ust. Redko, vendarle pa prisotno negativno stališče o varnosti sredstev za izpiranje pogosto temelji na na- pačni in slabi razlagi podatkov, ki se ponavljajo v raznih izdajah že več desetletij, pravih dokazov Sredstvo za izpiranje z eteričnimi olji vsebuje od 21,6 do 26,9 % alkohola. Večina 0,12-odstotnih raztopin s klorheksidinom vse- buje približno 12,6 % alkohola, tradicionalni proizvodi, v katerih je cetilpiridinijev klorid, pa od 6 do 18 % alkohola. Alkohol v komercialnih izdel- kih za izpiranje je farmacevtski alkohol, torej čisti etanol. Alko- holne pijače (pivo in vino) vse- bujejo etilni alkohol, ki nastane s fermentacijo zelenjave, žita ali sadja. Alkohol v žganih pijačah, na primer viskiju in vodki, pa na- stane z destilacijo fermentiranih proizvodov. Škodljivi (strupeni) učinki etanola se povezujejo z njegovim primar- nim metabolitom, acetaldehidom, in sekundarnim metabolitom, ocetno kislino. Kopičenje acetal- zanje pa pravzaprav ni. Glavni kamen spotike je navedba »brez vsebnosti alkohola« na izdelkih za izpiranje ustne votline. Večina sredstev za izpiranje ust na hrvaškem trgu vsebuje alko- hol. Dodaja se za raztapljanje učinkovine in za zagotavljanje bi- ološkega delovanja. Alkohol raz- topi tudi dodane okuse in deluje kot konzervans, vendar ni biolo- ško aktivno sredstvo v niti enem kozmetičnem ali zdravilnem pri- pravku za izpiranje ustne votline. dehida pripomore k t. i. mačku po nezmernem uživanju alkoholnih pijač (slabost, bruhanje, vrtogla- vica in glavobol). Akutna zastru- pitev z alkoholom lahko povzroči zmanjšano aktivnost osrednjega živčnega sistema, znaki in simp- tomi akutne zastrupitve pa vklju- čujejo izgubo zavesti, znižanje krvnega tlaka in telesne tempe- rature ter oslabljeno dihanje. Če je ne zdravimo, je zastrupitev z alkoholom lahko usodna (1). Dol- gotrajna izpostavljenost alkoholu se povezuje z rakom v ustni vo- tlini, žrelu, požiralniku, v jetrih, na debelem črevesu in dojki. Tveganje za razvoj karcinoma se povečuje s povečanim uživanjem alkoholnih pijač (2). Čeprav ni dokazano, da dolgoroč- na uporaba sredstev za izpiranje ustne votline, ki vsebujejo alko- hol, lahko pripomore k sistem- ski zastrupitvi, je treba paciente pravilno seznaniti z vsemi infor- macijami o sredstvu (tudi o tve- ganju). Raztopine klorheksidina, v katerih ni alkohola, se ponujajo kot smotrna izbira za zdravljenje parodontalnih bolezni, tako zara- di želenih kot tudi možnih neže- lenih učinkov (npr. Curasept ADS 0,2%). Produkt razgradnje etilnega al- kohola je acetaldehid. Ta je lah- ko strupen za tkivo v ustni votli- ni, tako da poškoduje molekule DNK ter povzroči njihovo muta- cijo in karcinogenezo. Prav to je tudi vzrok za razvoj raka v ustih in žrelu – ob kroničnem uživanju alkoholnih pijač (3). Bakterije v oblogah v ustni votlini tvorijo acetaldehid iz etilnega alkohola, povečana količina tega aldehida pa je povezana s slabo ustno hi- gieno (4, 5). Nedavne raziskave so pokazale, da uporaba sredstev za izpiranje ustne votline, ki vsebujejo čisti etanol, spodbuja tvorjenje ace- taldehida v ustni votlini, ta pa v njej ostane deset minut (6-8). La- chenmeier trdi, da je »tveganje uporabe sredstev za izpiranje, v katerih je alkohol, za javno zdrav- je razmeroma majhno glede na druge vrste izpostavljenosti alko- holu in acetaldehidu«. Vendarle je treba poudariti, da se tveganje za razvoj raka v ustih povečuje, če uživamo alkoholne pijače in tobačne izdelke ter hkrati upora- bljamo tudi taka sredstva za izpi- ranje (9). V nekaterih raziskavah se je celo izkazalo, da nekateri uporabniki sredstev za izpiranje ustne votline prav z njimi prikri- vajo svojo odvisnost od alkohola in tobaka (10). Pogosto se opozarja, da sredstva za izpiranje ust, ki vsebujejo al- kohol, lahko povzročajo suha usta. Posebna pozornost pa se mora vendarle nameniti skupi- nam z velikim tveganjem, pred- vsem otrokom in mladostnikom, mlajšim od 18 let. Njim je treba prav gotovo priporočiti priprav- ke, ki ne vsebujejo alkohola. Za- radi varnosti in učinkovitosti, ki ju zagotavljajo vodne raztopine s klorheksidinom, so te prva izbira v takih primerih (npr. Curasept ADS 0,12% ali Curasept ADS 0,06%). Tudi pacienti, ki so zdra- vljeni alkoholiki, ne bi smeli upo- rabljati sredstev za izpiranje ust, ki vsebujejo alkohol (11). Še po- sebej pa se ne priporočajo za upo- rabo, če je pri pacientu potrebno sistemsko zdravljenje z metroni- dazolom (11, 12) – zaradi neže- lenih učinkov (slabost, bruhanje, omotica in glavobol). Antimikrobna sredstva za izpira- nje lahko dosežejo težko dosto- pna mesta v ustni votlini in uni- čijo bakterije, ki jim mehansko čiščenje ne pride do živega. Ker ta sredstva za izpiranje dosežejo vsak kotiček v ustih, zmanjšajo število mikroorganizmov v ustni votlini, pa tudi splošno obremeni- tev telesa z mikroorganizmi. Tako se zmanjša verjetnost nastajanja zobnih oblog. Varnost in učinko- vitost raztopine s klorheksidinom v boju proti bakterijam v ustni votlini sta klinično dokazani v raziskavi, ki je trajala več kot 6 mesecev (13, 14). Alkohol v tekočinah za izpiranje ustne votline ne poveča delova- nja proti mehkim zobnim oblo- gam in ne zdravi gingivitisa (15). Prav zato se zastavlja vprašanje o uporabi alkohola v pripravkih za izpiranje. Potrebne so nadalj- nje raziskave, ki bi natančneje obravnavale možno karcinogeno delovanje alkohola v sredstvih za izpiranje ali odgovorile na vpra- šanje o upravičenosti dodajanja etanola v te izdelke. Zaradi kar največje varnosti pacientov bi morali zobozdravniki danes težiti september 2016 predvsem k uporabi sredstev za izpiranje ustne votline, ki za topi- lo ne vsebujejo alkohola. Tako bi optimizirali rezultate zdravljenja z najmanjšim možnim tveganjem za pojav neželenih učinkov in za- pletov. Avtor: Prof. dr. sc. Andrija Bošnjak Medicinska fakulteta Univerze v Reki, Hrvaška Literatura 1. Sarap M, Chapman MJ. Severe ethanol poiso- ning: a case report and brief review. Crit Care Re- susc 2003; 5: 106-8. 2. Baan R, Straif K, Grosse Y, et al. Carcinoge- nicity of alcoholic beverages. Lancet Oncol 2007; 8: 292-3. 3. Corrao G, Bagnardi V, Zambon A, La Vecchia C. A meta-analysis of alcohol consumption and the risk for 15 diseases. Prev Med 2004; 38: 613-9. 4. Iacopino AM. Surveillance spotlight: use of al- 4. Iacopino AM. Surveillance spotlight: use of al- cohol-containing rinses to reduce oral microbial burden increases the permeability of human oral mucosa. Oral Dis 2001; 7: 349-54. 5. Chocolatewala N, Chaturvedi P, Desale R. The role of bacteria in oral cancer. Indian J Med Paedi- atr Oncol 2010; 31: 126-31. 6. Lachenmeier DW, Gumbel-Mako S, Sohnius EM, Keck-Wilhelm A, Kratz E, Mildau G. Saliva- ry acetaldehyde increase due to alcohol-containing mouthwash use: a risk factor for oral cancer. Int J Cancer 2009; 125: 730-5. 7. Nummi KP, Salaspuro M, Väkevainen S. The use of alcohol-containing mouthwas leads to pro- duction of carcinogenic acetaldehyde in the oral cavity. Alcohol Alcohol 2011; 46(suppl): 43. 8. Moazzez R, Thompson H, Palmer RM, Wilson RF, Proctor GB, Wade WG. Eff ect of rinsing with ethanol containing mouthrinses on production of salivary acetaldehyde. Eur J Oral Sci 2011; 119 441-6. 9. Lachenmeier DW. Alcohol-containing mouth- wash and oral cancer – can epidemiology pro- ve the absence of risk? Ann Agric Environ Med 2012;19:609-10. 10. Gandini S, Negri E, Boff etta P, La Vecchia C, Boyle P. Mouthwash and oral cancer risk quantita- tive meta-analysis of epidemiologic studies. Ann Agric Environ Med 2012; 19: 173-80. 11. DePaola LG, Spolarich AE. Safety and effi cacy of antimicrobial mouthrinses in clinical practice. J Dent Hyg 2007; 81(suppl): 13-25. 12. American Dental Association. Physicians' Desk Reference. ADA/PDR Guide to Dental The- rapeutics. 4th ed. Chicago: ADA Publishing; 2006. 13. Gunsolley JC. A meta-analysis of six-month studies of antiplaque and antigingivitis agents. J Am Dent Assoc 2006; 137: 1649-57. 14. Gunsolley JC. Clinical effi cacy of antimicro- bial mouthrinses. J Dent 2010; 38(suppl): S6-S10. 15. Carretero Peláez MA, Esparza Gómez GC, Figuero Ruiz E, Cerero R. Alcohol-containing mouthwashes and oral cancer. Critical analysis of literature. Med Oral. 2004; 9: 116-23.