Dental Tribune Slovenian Edition No. 1, 2018

februar 2018 Na pripravljeno prevleko smo na- nesli 0.5 mm debelo plast voska, ki je služila kot prostor za kasnej- ši nanos opakra in lepilnega kom- pozita. Pri postavitvi luske smo pazili, da je bila razdalja na hrbtni strani, od vratnega dela prevleke do incizalnega roba, povsod ena- ka (slike 1 do 6). Tako zlitina kot luske so bili peskani s korundom (110 µm, 3 bar). Nato smo po navodilih proizvajalcev obdelali kovino z primer-jem, lusko z bon- ZOBOTEHNIKA 5 4 5 6 7 Tlačno-strižni test po Vossu Za lepljenje pripravljene, novo.lign luske na nosilcu za testiranje. (Lepljenje po Breden- tovem protokolu z combo.lign.) Za lepljenje pripravljene, artVeneer luske na nosilcu za testiranje. (Lepljenje po Merzo- vem protokolu z artDentin.) Za lepljenje pripravljene, PalaVeneer luske na nosilcu za testiranje. (Lepljenje po Hera- eus Kulzerjevem protokolu z PalaVeneer Dentin.) Shematski prikaz tlačno-strižnega testa po Vossu. 8 9 10 11 Slike zlomov: novo.lign po umetnem staranju. Kohezij- ska odpoved materiala lusk. Slike zlomov: artVeneer po umetnem staranju. Adhezij- ski odstop lusk. Slike zlomov: PalaVeneer po umetnem staranju. Kohe- zijska odpoved materiala lusk v področju incizalnega roba. Slike zlomov: Signum-faseta po umetnem staranju. Ko- hezijska odpoved materiala lusk v področju incizalnega roba. dom in ju zlepili z lepilnim kom- pozitom. Pri četrtem sistemu smo lusko naredili iz fasetirnega kom- pozita s pomočjo kivetne tehnike. Ta nam zagotavlja, da ima sama faseta, po vzoru že narejenih lusk, določeno debelino in višino. Polovico fasetiranih kron smo po končanem lepljenju za en dan shranili v destilirani vodi (37°C). Predstavljale so nam izhodiščno vrednost. Preostalih pet prevlek vsake skupine je bilo podvrženih procesu umetnega staranja, v ka- terem smo jih 25000-krat izme- nično potopili v vodo s 5°C in v vodo s 55°C. Po navodilih proizvajalcev smo zalepljene krone postavili na te- stni nosilec in izvedli tlačno-stri- žno testiranje (slika 7). Na pod- lagi standarda DIN 14801 je bil objekt testiranja postavljen pod kotom 30° glede na bat, ki je izva- jal pritisk na incizalni rob. Takšen kot smo izbrali, ker se tudi vsa testiranja povezav med implanta- tom in abutmentom v frontalnem sektorju prav tako izvajajo pod kotom 30°. Merjenje sile se je izvajalo s po- močjo univerzalnega testnega aparata Z005 (Zwick Roell, Ulm) s hitrostjo 1 mm/min. Sila je de- lovala na incizalni rob, dokler ni prišlo do zloma fasete. Rezultati po opravljenih preizkusih so pri- kazani v slikah od 8 do 11. Rezultati Rezultati raziskave so prikazani v tabeli 1 in na sliki 12. Pri me- ritvah smo ugotovili, da trije sis- temi fasetiranja kažejo kohezijsko odpoved materiala. Ta se kaže z zlomom v področju incizalnega roba luske. Na tem mestu je de- lovanje sile največje. Pri enem sistemu je od kovinskega ogrod- ja odstopila celotna luska. Tukaj je odpovedala vez med lusko in ogrodjem. Zaključek in razprava Način vezave med ogrodjem in faseto je ključnega pomena za ži- vljenjsko dobo protetičnega nado- mestka. Pri treh od štirih preuče- vanih sistemov smo dokazali, da pride do zloma zaradi kohezijske odpovedi materiala (luska oz. fa- setirni kompozit). Jakost vezave posamezne fasete na ogrodje je pri optimalnem kondicioniranju Tabela 1: Rezultati tlačno-strižnega testa pri vzorčni skupini in po 25000 termičnih ciklih (povprečna vrednost in standardni odklon). površine materiala tako močna, kot je močan najšibkejši člen v samem sistemu vezave. V našem primeru je to material, iz katere- ga so narejene luske. Na podlagi kohezijskih odpovedi materiala pri sistemih, ki so bili umetno sta- rani, lahko z visoko verjetnostjo rečemo, da bodo terapevtski pri- pomočki iz teh materialov tudi v kliničnih pogojih služili svojemu namenu. Avtorji: Roland Göbel, Angelika Rzanny, Harald Küpper IMPLANTATNO REŠEVANJE PRIMERA POPOLNE BREZZOBOSTI Stomatološka fakulteta Univerza v Beogradu 2. - 3. marec 2018 cena: 450 EUR Tečaj prinaša mednarodno točkovanje. Število mest je omejeno. PREDAVATELJA: dr. sci. Miodrag Šćepanović specialist stomatološke protetike prof. dr. Aleksa Marković TEORETIČNI DEL načrtovanje vgradnje s kirurškega in protetičnega vidika dileme pri terapiji brezzobih čeljusti koncept vgradnje anguliranih distalnih implantatov protetične rešitve pri majhnem številu implantatov - lokatorji, gredi, vijačeni mostovi izdelava ﬁksnih del na večjem številu implantatov BioHPP konstrukcije in še mnogo drugega Vse dodatne informacije in prijave: bredent d.o.o. Topniška 29a, Ljubljana 041 595 748 (Saša Rojc) sasa@bredent.si vzorčna skupina po 25000 termičnih ciklih PRAKTIČNI DEL hands on delavnica - vgradnja implantata v model spodnje čeljusti načrtovanje inštrumentarijum odtiskovanje s tehniko odprte in zaprte žlice OPERACIJA V ŽIVO vgradnja implantata v brezzobo spodnjo čeljust po fast & ﬁxed metodi odtiskovanje izdelava imediatnega začasnega mostička Predavanja bodo potekala v Srbskem in Angleškem jezku. Rezultati tlačno-strižnega testa pri vzorčni skupini in po 25000 termičnih ciklih.

Dental Tribune Slovenian Edition No. 1, 2018

Pregled strani