Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download
ePaper created 2017-11-27, 09:26:51 | version 1.38.0
4 NOVI MATERIALI Vrnitev odpisanih Kompoziti v zobni tehniki danes 80% polnila velikosti 25-50µm • kompozite z mikro polnilom: 35-50% polnila velikosti 0,02- 0,04µm • kompozite z nanohibridnim pol- nilom: 70-77% polnila velikosti 0,04-5µm. Sodobni pristopi v stomatologiji in zobni tehniki, zlasti v delu, ki se imenuje implantoprotetika, nas da- nes postavljajo v pozicijo, kjer je naš imperativ Know how – Vedeti kako! Da bi vedeli, kako, moramo vede- ti, s katerimi materiali razpolaga- mo, njihove lastnosti, značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Moj namen in želja je, da se v tem bese- dilu predvsem „sprehodim“ skozi tisto, kar nam je od sodobnih ma- terialov danes na razpolago. Ne tako dolgo nazaj je že misel na restavracije iz kompozitnih mate- rialov izzivala posmeh ... Spomin na porumenele, izpadle fasete in paciente, ki jim je treba razložiti, kaj se je zgodilo, nas prepričuje, da so kompoziti popolnoma nepri- merni materiali za restavracije v zobni tehniki. Kompoziti takratnih generacij niso bili svetlobno polimerizirajoči in so imeli dva ogromna problema: 1. Vez s kovinsko konstrukcijo je bila možna le z mehanskimi re- tencijami in ni zadostovala. 2. Mikroporoznost in higrosko- pnost materiala je imela za po- sledico zabarvanje in slabo este- tiko. Problemi so bili veliki, kar je privedlo do iskanja rešitve na drugi strani. Prišla je nova doba! Končno se je našel sveti gral v protetiki. Keramika Vez med zlatom ali bazno dental- no zlitino in keramiko je kemijska, treba je namreč sintrati keramiko na visoki temperaturi in takrat pri- haja do istočasne difuzije različnih kovinskih oksidov v keramiko, kot tudi nasprotno, keramike v kovino. Ustvarja se tako imenovana cona tranzicije med tema materialoma in to je kovinsko-keramični spoj in njuna vez.* 1.Deger.S Kemično je keramika sestavljena iz trikomponente glinice, ki je v keramiki prisotna v 75-85%, silici- jevega dioksida (SiO2), prisotnega v 12-22% in kaolina, hidratizira- nega aluminijevega silikata (AlO3) prisotnega v 3-4%. Sintranje, pe- čenje keramike poteka pri nasle- dnjih temperaturah: • keramika z nizko temperaturo pe- čenja (850-1100°C) • keramika s srednje visoko tem- peraturo pečenja (1100-1300°C) • keramika z visoko temperaturo pečenja (1300-1400°C). Ti podatki so zelo pomembni za spoznavanje kompletnega sistema. Prednosti keramike so predvsem vrhunska estetika, obstojnost bar- ve, relativno malo delaminacij, tj. odlomov keramike. Pomanjkljivost je trdnost kovin- sko-keramičnega sistema, zaradi Med delci polnila lahko omenimo: kvarc, silicijev dioksid, silikatno steklo, aluminijev silikat, stroncij, litij, cirkonijev dioksid itd. Na ta način so dobljeni današnji kompoziti, ki so daleč naprednejši kot konvencionalni in izpolnjujejo zahteve sodobne stomatologije in zobne tehnike. Velikost delcev, iz- bira sestave neorganskega polnila, izboljšanje adhezije med organ- skim in neorganskim polnilom, kot tudi lažja in naprednejša svetlobna polimerizacija so uvrstili takšne kompozite na sam vrh restavracij- skih materialov. Pomembno je poznati kompozit, njegovo strukturo in njegovo se- stavo ... Že sem omenil, da kom- poziti s steklenim polnilom (glass filler) lahko vsebujejo delce stekla, kar predstavlja velik problem, ker močno otežuje poliranje. Poleg tega tekom abrazije kompozitne plasti z leti prihajajo na površje makromolekule stekla. Prav ta- kšne makromolekule predstavljajo problem, ker postanejo dovzetne za plak in absorbirajo mehke in trde obloge ter pigmente iz ustne votline. Zato bi tukaj dal prednost nanokompozitom brez steklenega polnila. Po drugi strani bi bilo idealno, če bi znotraj nanokompozita imeli ke- ramične delce. Poliranje, abrazija ... Popolno! Tekom časa naša površinska plast ostaja enaka, neporozna in brez mikroprostorov, s tem pa tudi brez plaka in zabarvanosti. Takšen kompozitni material ima naslednje karakteristike: • ne spreminja barve in ni dovzeten za plak • enostavno se polira • elastičen in abraziven hkrati • ima odlične estetske karakte- ristike in širok diapazon barv, vključno z red&white estetiko gingive. Vsi kompozitni sistemi se s po- močjo ustreznih prajmerjev vežejo za konstrukcije, ne glede na to, ali gre za dentalno (CoCr) zlitino, ti- tan, cirkonijev dioksid ali BioHPP. Vez, ki se ustvarja, je dvojna, ke- mijska in mikromehanska in znaša čez 25 MPa. Kakšne so indikacije? Praktično povsod: inlej, onlej, lu- ska, prevleka, izdelki na implanta- tih, mostički, hibridni izdelki itd. Zakaj kompozit in ne npr. cirkonij? Vsak material ima indikacijo in območje uporabe. česar so antagonisti in nosilni zo- bje pod velikim stresom. Problem je tudi razlika v koeficientih ter- mične ekspanzije zlitine in kera- mike. Brezkovinska keramika - Cirkonij V stomatologiji se uporablja oksid kovine cirkonij (Zr). V naravi ga najdemo kot silikat in oksid. Rude za pridobivanje cirko- nija so cirkonijev silikat (ZrSiO4) in badelejit (ZrO2). Znan je pod nazivom »keramično jeklo«, pravilen naziv je cirkonijev dioksid. Priče smo bumu cirkonija v vseh segmentih zobne protetike. Dela se vse, od solo prevlek do all on 4. Kakšne so lastnosti cirkonija in ka- kšen material je to? Biokompatibilen, bele barve, kar ob dodatni infiltraciji s kislinami ali barvami na vodni osnovi daje odlične estetske karakteristike. Trdnost 1200 MPa na prvi pogled deluje več kot dovolj, vendar tukaj tudi nastanejo največji problemi tako za antagoniste kot za nosilne zobe. Neelastičen in zelo rigiden mate- rial. Vez (frame-body) med ogrod- jem iz cirkonija in keramiko je izključno mehanska in nastane s kontrakcijo plastne keramike na cirkonij pri hlajenju po končanem pečenju. Staranje cirkonija je še eden od problemov, s katerim se srečuje- mo in s tem mislimo na spontano transformacijo tetragonske v monoklinsko fazo *2. in 3. Sato T, Shimada M pri nizkih temperaturah okoli 200ºC. Ko transformacija zajame večjo površino materiala, pride do degradacije mehanskih lastnosti in pokanja. *4.Swab Pojem chippinga pomeni ločeva- nje plastnega dela keramike od cirkonijevega ogrodja. Termin je nastal prav zaradi cirkonija in za- enkrat ni znanstvene razlage tega procesa. Obstajajo le domneve, da prihaja do zvijanja cirkonijevega ogrodja in neuspešnega povezova- nja s keramiko. Mogoče je najpogosteje navajan podatek na to temo iz leta 2008, Denry I in Kelly JR. *5. Denry I, Kelly JR. Navajata, da je odstotek chippinga plastne keramike na cirkoniju v in- tervalu od enega leta do dveh let znašal 8-50% ter pri kovinski kera- miki po desetih letih 4-10%. Rešitev sta poiskala v možnosti, da ni plastenja cirkonija s keramiko. Monolitni Cirkonij V bistvu razlike med plastnim in monolitnim cirkonijem ni. Razlike so bolj v poskusu, da se z bolj ali manj transparentnim materialom popravi estetska vrednost. Trdnost od 1000 do 1200 MPa je zastrašu- joča tako za antagoniste kot za no- silce, dodaten problem pa nastaja pri izdelkih na implantatih. Rigidnost, togost in nefleksibilnost v kombinaciji z večjim številom implantatov privede do napreza- nja tako cirkonijevega ogrodja, ki pogosto lahko tudi poči, kot tudi samih implantatov. Verjetno nekje delamo napake! Morali smo, tako kot v vsakdanjem življenju, narediti polni krog, da bi dojeli, da smo spet na začetku. Dobrodošli v svetu nanokompozitov Začnimo takole: osnovni vprašanji sta: • kaj je to, kar sodobne kompozite razlikuje od prejšnjih kompozi- tov? • zakaj sploh delati protetični na- domestek s kompozitom? To sta ključni vprašanji, na kate- rih se vse lomi, vse začenja in vse končuje. Ko govorimo o kompozitih, se spominjamo, da je osnova vseh kompozitov organski matriks, se- stavljen iz umetnih smol DMA (di- metilakrilatni monomer), bolj znan kot Bownova smola, po avtorju, ki jo je prvi formuliral. Sestava se niti ni toliko spreminjala tekom dolge vrste let. Ko gre za anorgansko polnilo je sestava dokaj napredovala, tako v sami izbiri delcev kot v velikosti delcev, ki se dodajo. Glede na to, da so delci polnila najprej bile ma- kromolekule, zatem mikromoleku- le in na koncu delci nano velikosti, so se tudi kompoziti delili na: • kompozite z makro polnilom: 70- april 2017 Hibridni izdelki na implantatih Ključni besedi pri izdelkih na im- plantatih sta: Passive Fit- pasivno prileganje. Začetek in ko- nec! O pasivnem prileganju razpravlja- mo in razmišljamo vsakodnevno, postopki so narejeni le z idejo, da z izdelavo našega bodočega nado- mestka stres za implantate ne bo povečan. Izbira materiala je v ne- posredni povezavi s to zahtevo. Nič nam ne pomaga hladno reza- nje konstrukcije, npr. iz titana, če jo zatem damo na 930°C pri pe- čenju plastne keramike in to ne- kajkrat ponovimo. Takšen pristop in postopki privedejo do tega, da so takšne konstrukcije ekstremno podvržene krivljenju in s tem je stres za implantate večkratno po- večan. Ko pomislimo na hibridni izdelek na implantatih, vsekakor kompozit kot material za plastenje, vsaj za videz gingive, če že ni ,,glavni igralec“. Katere so pomanjkljivosti? Precej bolj zapleten način izdela- ve, ki zobnega tehnika postavlja pred težak proizvodni proces ob pravilnem postopku in dosledni uporabi vseh faz možnost napa- ke zmanjšuje na minimum. Tu- kaj predvsem mislim na nanos prajmerja in poliranje, fazi, ki sta ključnega pomena. To sta najobčutljivejši mesti v sa- mem procesu izdelave, tukaj ne sme biti kompromisov. Vem, da je veliko lažje namazati glazuro in dati v peč kot dobro spolirati mo- stiček, toda to je preprosto tako in vsakršno odstopanje pri postopku poliranja je lahko katastrofalno za končni rezultat. Cena kompozitnega sistema je iz- jemno visoka in večkrat presega ceno npr. keramike, kar seveda tudi vpliva na formiranje končne cene. Na koncu lahko povemo, da je krog sklenjen. Čas kompozitov je tukaj in je že v polnem teku, star igralec ima nov dres in superge in je pritekel na teren, zdi se veliko mlajši, hiter je in popolnoma v skladu s časom. Avtor: Saša Bulić 1. Değer S, Caniklioglu MB. Effects of tin plating on base metal alloy-ceramic bond strength. Int J Prosthodont 1998; 11(2): 165−72. 7. Anusavice KJ, Ringle RD, Fairhurst CW. Adherence controlling elements in ceramic-metal systems. II. Nonprecious alloys. J Dent Res 1977; 56(9): 1053−61. Anusavice KJ, Ringle RD, Fairhurst CW. Adherence con- trolling elements in ceramic-metal systems. II. Nonprecious alloys. J Dent Res 1977; 56(9): 1053−61 2. Sato T, Shimada M. Control of the tetragonal-to-monocli- nic phase transformation of yttria partially stabilized zirconia in hot water. J Mater Sci. 1985;20:3988-92. 3. Sato T, Shimada M. Transformation of yttria-doped tetra- gonal ZrO polycrystals by annealing in water. J Amer Ceram Soc. 1985;68(6):356-9. 4. Swab JJ. Low temperature degradation of Y-TZP materi- als. J Mater Sci. 1991;26:6706-14 5. Denry I, Kelly JR. State of the art of zirconia for dental applications. Dent Mater. 2008;24(3):299-307.