Dental Tribune Slovenian Edition No. 2, 2017

18 IMPLANTOLOGIJA april 2017 Takojšna vstavitev zobnega vsadka in digitalni delovni postopek Uvod vstavitev Takojšnja zobnega vsadka je klinično preizkušen po- stopek. Pri zobeh interkaninega področja uspešnost ne predstavlja samo preživetje zobnega vsadka in stanje alveolarne kosti, ampak tudi dolgotrajno estetsko zadovo- ljiv videz. To se doseže z upošte- vanjem več bioloških in restora- tivnih kriterijev. Ključna je postavitev zobne- ga vsadka v smislu omogočanja ustreznega protetičnega profila in doseganja obraznih kriterijev ter ustreznega stanja mehkih tkiv. Elementi naj bodo postavljeni pa- latinalno in ne v bližini bukalne kosti. To pogosto zahteva, da je izbrani premer zobnega vsadka manjši od premera korenine manj- kajočega zoba. To olajša tvorbo strdka med stenami ekstrakcijske alveole in zobnim vsadkom, kar vodi v modeliranje in preobliko- vanje naravne kosti. Usoda alve- olarne kosti, ki je pogosto sesta- vljena iz 100% kortikalne kosti v marginalnem področju, je izre- dnega pomena. Ne glede na vrsto kirurškega postopka (npr. reženj- ski pristop napram pristopu brez dviga režnja, presadek vs. brez presadka, uporaba membrane vs. brez membrane), tega vidika ni mogoče prezreti. Nivo alveolar- ne kosti je odvisen od prisotnosti zoba. Po ekstrakciji zoba alve- olarna kost izgubi embrionalno funkcijo podpiranja parodontalnih tkiv. Pogosto je bukalna kostna stena pred ekstrakcijo izjemno tanka, predvsem pri zobeh inter- kaninega področja. Dimenzijske spremembe kosti po ekstrakciji so lahko kritične za dolgoročni estet- ski uspeh. Nekateri ohrani- tev pokostnice (vstavitev zob- nega vsadka brez dviga režnja) za ohranitev kosti, vendar to ni priporočajo predvidljiva tehnika, posebno v področju s tankim parodontalnim biotipom mehkih tkiv. Augmen- tacija, vključno z refleksijo režnja in z bukalnim presadkom, je lah- ko občasno ugodna. V teh klinič- nih primerih je potrebno uporabiti materiale, ki podpirajo novo trdo (osteokonduktivno) tkivo in vra- ščanje ter regeneracijo mehkih tkiv. Valentini je pokazal estetski uspeh takojšnje vstavitve zobnih vsadkov v področja, kjer so bili uporabljeni kostni presadki in membrane po ekstrakciji zoba in pri vstavitvi zobnega vsadka. Augmentacijo mehkih tkiv v po- vezavi z oskrbo z zobnimi vsadki pogosto dosežemo s subepitelij- skim vezivnotkivnim presadkom, ki se ga priporoča za izboljšanje estetskega rezultata. Slabosti tega postopka so: čas, ki je potreben za pripravo in zaprtje mehkih tkiv na doorskem mestu, prav tako povečano tveganje za odmrtje 1 Začetno stanje. presadka, kar lahko prepreči izva- janje tega postopka. V določenih kliničnih primerih izvedbo tega koraka lahko onemogoči tudi ne- ugodna anatomija palatinalnega področja. Pri pacientih s plitkimi nebnimi loki tudi bližina živč- nožilnih struktur lahko prepreči mehkotkivni presadek ali zmanj- ša njegove dimenzije. Tudi daljši operativni čas in možnost odmrtja avtolognega vezivnotkivnega pre- sadka ne smeta biti spregledana. Dermalni alopresadki v določenih situacijah so izvedljiva alternativ- na možnost. Augmentacija meh- kih tkiv je še vedno zaželena, ne samo zaradi estetskih rezultatov, ampak tudi zaradi ohranitve vi- šine marginalne alveolarne kosti 2 3 4 5 Palatinalni položaj zobnega vsadka OsseoSPeed EV 4,2 x 13,0 mm. Stranski pogled zobnega vsadka po vstavitvi. Obturacija zračnih mehurčkov med zobnim vsadkom in steno ekstrakcijske alveole z mešanico FDBA in DBBM. 4.2 zobni vsadek Pick-Up EV je bil uporabljen za odti- skovanje. 6 7 8 9 Odtis je bil izlit z repliko zobnega vsadka za lažjo izdela- vo začasne prevleke. Mesto vstavitve je ponovno odkrito za vstavitev kostne- ga presadka preko bukalne kosti in prekrit z dermalnim alograftom, ki je bil adaptiran s tkivnim potiskom okoli HealDesign EV. Reženj je bil pritrjen s šivi okoli celitvenega opornika z resorbirnimi šivi. Rentgenski posnetek pokaže zobni vsadek in opornik na pravem položaju.

Dental Tribune Slovenian Edition No. 2, 2017

Pregled strani