Dental Tribune Slovenian Edition

21PARADONTOLOGIJA meridol® učinkovito varuje dlesni pred vnetjem - klinično dokazano modiﬁciraniindekskrvavenjadlesni(mSBI) * p < 0,01 sistem meridol® v primerjavi z običajno ustno higieno Banach et al. 2007 Pomembno zmanjšanje vnetja dlesni s sistemom meridol® običajna ustna higiena sistem meridol® 80 60 40 20 0 0 1242 tjedni * * * • edinstvena formula aktivnih sestavin aminﬂuorida in kositrovega ﬂuorida • zmanjšuje zobne obloge in zavira nastajanje novih • spodbuja naravno regeneracijo vzdraženih dlesni • ohranja naravno ravnovesje ustne ﬂore • nežna formula in visoka učinkovitost Celovit sistem za vsakodnevno in dolgotrajno uporabo: meridol® ustna voda, zobna pasta in zobna ščetka. meridol® učinkovito varuje dlesni pred vnetjem - klinično dokazano Krvavenje obzobnega tkiva? Odpravite vzrok, ne simptome. Krvavenje obzobnega tkiva? Odpravite vzrok, ne simptome. Vaš partner v oralnem zdravju Balzam za vaše dlesni C M Y CM MY CY CMY K ADV meridol cons A3_2015_slo.pdf 1 7.9.2015 12:59:42 vse povezave niso bile vzročne na- rave. Lahko pa zagotovo trdimo, da nenadzorovani diabetes melli- tus zvišuje tveganje za nastanek periodontitisa. Diabetiki s slabim glikemičnim nadzorom pogoste- je trpijo za periodontitisom, le-ta je tudi bolj izražen in napreduje hitreje. Torej nenadzorovani di- abetes mellitus štejemo za pravi dejavnik tveganja za nastanek pe- riodontitisa (Chávarry et al. 2009; Kaur et al. 2009; Khader et al. 2006; Struch et al. 2008; Taylor et al. 1998; Tsai et al. 2002). Trenu- tno ne moremo z gotovostjo trditi, ali so tudi druge sistemske bolezni ter stanja, kot so osteoporoza, ar- tritis ter prekomerna telesna teža resnični dejavniki tveganja za na- stanek periodontitisa. Psihološki stres Obstaja razprava o tem, ali stres vpliva na nastanek periodontitisa (Hugoson et al. 2002; Peruzzo et al. 2007). Spremenjene stopnje glukokortikoidov ter katehola- minov lahko vplivajo na imun- sko-vnetne procese, kar bi lahko pripomoglo k povečanemu tvega- nju za periodontitis (Boyapati & Wang, 2007; Breivik et al. 1996; Hilgert et al. 2006). Stres poleg tega vpliva tudi na spremembe pri ustni higieni, porabi tobaka ter al- kohola in na izbiro hrane, kar po- meni, da ima lahko posredni vpliv na periodontium. Videti je sicer, da je bolj posledica neustreznega obvladovanja stresa tista, ki vpliva na povečano tveganje za nastanek periodontitisa, kot pa incidenca stresa samega (Genco et al. 1998, 1999). Okluzalne nepravilnosti Obstaja tudi burna razprava o tem, ali tudi okluzalna obremenitev po- večuje tveganje za nastanek peri- odontitisa. Raziskava je pokazala, da imajo pacienti s periodontiti- som ter okluzalnimi nepravilnost- mi večje globine sondiranja kot pa pacienti, ki teh nepravilnosti nimajo (Harrel et al. 2006; Har- rel & Nunn 2001; Nunn & Harrel 2001). Starost Za zdaj je nejasno, ali starost vpli- va na tveganje za nastanek perio- dontitisa ali pa je zgolj povečana incidenca periodontalnih poškodb po določenem času, kar ima za posledico večjo izgubo kostnih povezav z leti (Albandar 2002; Cronin et al. 2008; Grossi et al. 199; 1995; Holtfreter et al. 2009). Ne moremo tudi prezreti dejstva, da se sposobnost celjenja tkiv ter odziva na imunsko-vnetne infek- cije z leti slabša. Glede na to, da na staranje ne moremo vplivati, je vprašanje, ali je starost dejansko dejavnik tveganja manjšega kli- ničnega pomena. Spol Različne raziskave so pokazale, da so moški bolj nagnjeni k pe- riodontalnemu uničenju kot žen- ske (Albandar 2002; Grossi et al. 1995; Horning et al. 1992). Velik delež tega povečanega tveganja bi sicer lahko pomenila slabša ustna higiena ali uživanje tobačnih iz- delkov pri moških. Nadalje so za povečano tveganje za periodonti- tis lahko odgovorni tudi genetski dejavniki. Socialno-ekonomski status Izobrazba ter prihodek se štejeta za dejavnika tveganja. Vplivata na vedenje ter zavedanje pa tudi na dostop do zdravstvenih storitev in sta zato povezana s periodon- titisom (Gundala & Chava 2010; Susin & Albandar 2005). Etnični izvor Periodontitis je bolj razširjen pri posameznikih latinskega, afriške- ga ali azijskega porekla (Albandar 2002; Grossi et al. 1995; Horning et al. 1992). Na to lahko vplivata tudi genetski ali socialno-ekonom- ski status. Povzetek Klinično je za izboljšanje preven- tive in zdravljenja periodontitisa zelo pomembno, da razkrijemo periodontalne dejavnike tveganja. Mikrobne plake/slabo higieno, ka- jenje, genetska nagnjenja ter slab nadzor diabetesa mellitusa lahko štejemo za prave dejavnike tve- ganja za nastanek periodontitisa. Drugi možni dejavniki tveganja se raziskujejo. Veliko klinično po- membnost ima tudi vprašanje, ali lahko vplivamo tudi na dejavnike tveganja, kot je glikemični nadzor diabetesa mellitusa. Avtor: Prof. dr. James Dreschner, Univerza v Bonnu, Nemčija 01242 tjedni ADV meridol cons A3_2015_slo.pdf 17.9.201512:59:42

Dental Tribune Slovenian Edition

Pregled strani