Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download
ePaper created 2015-10-07, 14:01:00 | version 1.38.0
6 USTNA HIGIENA Alkohol v tekočinah za izpiranje ustne votline – danesKljub obsežni literaturi, ki ute- meljuje varnost in učinkovitost protimikrobnih sredstev za izpi- ranje, veliko kolegov neredko iz- raža skrb in podvomi o sredstvih za izpiranje ustne votline zaradi strupenih in drugih neželenih učinkov. Čeprav na Hrvaškem še ni bilo raziskave na to temo in se o tem niti ne govori, so nas vedno večja ozaveščenost o pomenu zdrave ustne votline in zagotovo tudi številni pripomočki za ustno higieno spodbudili, da spregovo- rimo o resničnih in utemeljenih tveganjih, ki jih predstavljajo te- kočine za izpiranje ust. Redko, vendarle pa prisotno negativno stališče o varnosti sredstev za izpiranje pogosto temelji na na- pačni in slabi razlagi podatkov, ki se ponavljajo v raznih izdajah že več desetletij, pravih dokazov zanje pa pravzaprav ni. Glavni kamen spotike je navedba »brez vsebnosti alkohola« na izdelkih za izpiranje ustne votline. Večina sredstev za izpiranje ust na hrvaškem trgu vsebuje alko- hol. Dodaja se za raztapljanje učinkovine in za zagotavljanje bi- ološkega delovanja. Alkohol raz- topi tudi dodane okuse in deluje kot konzervans, vendar ni biolo- ško aktivno sredstvo v niti enem kozmetičnem ali zdravilnem pri- pravku za izpiranje ustne votline. Sredstvo za izpiranje z eteričnimi olji vsebuje od 21,6 do 26,9 % alkohola. Večina 0,12-odstotnih raztopin s klorheksidinom vse- buje približno 12,6 % alkohola, tradicionalni proizvodi, v katerih je cetilpiridinijev klorid, pa od 6 do 18 % alkohola. Alkohol v komercialnih izdel- kih za izpiranje je farmacevtski alkohol, torej čisti etanol. Alko- holne pijače (pivo in vino) vse- bujejo etilni alkohol, ki nastane s fermentacijo zelenjave, žita ali sadja. Alkohol v žganih pijačah, na primer viskiju in vodki, pa na- stane z destilacijo fermentiranih proizvodov. Škodljivi (strupeni) učinki etanola se povezujejo z njegovim primar- nim metabolitom, acetaldehidom, in sekundarnim metabolitom, ocetno kislino. Kopičenje acetal- dehida pripomore k t. i. mačku po nezmernem uživanju alkoholnih pijač (slabost, bruhanje, vrtogla- vica in glavobol). Akutna zastru- pitev z alkoholom lahko povzroči zmanjšano aktivnost osrednjega živčnega sistema, znaki in simp- tomi akutne zastrupitve pa vklju- čujejo izgubo zavesti, znižanje krvnega tlaka in telesne tempe- rature ter oslabljeno dihanje. Če je ne zdravimo, je zastrupitev z alkoholom lahko usodna (1). Dol- gotrajna izpostavljenost alkoholu se povezuje z rakom v ustni vo- tlini, žrelu, požiralniku, v jetrih, na debelem črevesu in dojki. Tveganje za razvoj karcinoma se povečuje s povečanim uživanjem alkoholnih pijač (2). Čeprav ni dokazano, da dolgoroč- na uporaba sredstev za izpiranje ustne votline, ki vsebujejo alko- hol, lahko pripomore k sistem- ski zastrupitvi, je treba paciente pravilno seznaniti z vsemi infor- macijami o sredstvu (tudi o tve- ganju). Raztopine klorheksidina, v katerih ni alkohola, se ponujajo kot smotrna izbira za zdravljenje parodontalnih bolezni, tako zara- di želenih kot tudi možnih neže- lenih učinkov (npr. Curasept ADS 0,2%). Produkt razgradnje etilnega al- kohola je acetaldehid. Ta je lah- ko strupen za tkivo v ustni votli- ni, tako da poškoduje molekule DNK ter povzroči njihovo muta- cijo in karcinogenezo. Prav to je tudi vzrok za razvoj raka v ustih in žrelu – ob kroničnem uživanju alkoholnih pijač (3). Bakterije v oblogah v ustni votlini tvorijo acetaldehid iz etilnega alkohola, povečana količina tega aldehida pa je povezana s slabo ustno hi- gieno (4, 5). Nedavne raziskave so pokazale, da uporaba sredstev za izpiranje ustne votline, ki vsebujejo čisti etanol, spodbuja tvorjenje ace- taldehida v ustni votlini, ta pa v njej ostane deset minut (6-8). La- chenmeier trdi, da je »tveganje uporabe sredstev za izpiranje, v katerih je alkohol, za javno zdrav- je razmeroma majhno glede na druge vrste izpostavljenosti alko- holu in acetaldehidu«. Vendarle je treba poudariti, da se tveganje za razvoj raka v ustih povečuje, če uživamo alkoholne pijače in tobačne izdelke ter hkrati upora- bljamo tudi taka sredstva za izpi- ranje (9). V nekaterih raziskavah se je celo izkazalo, da nekateri uporabniki sredstev za izpiranje ustne votline prav z njimi prikri- vajo svojo odvisnost od alkohola in tobaka (10). Pogosto se opozarja, da sredstva za izpiranje ust, ki vsebujejo al- kohol, lahko povzročajo suha usta. Posebna pozornost pa se mora vendarle nameniti skupi- nam z velikim tveganjem, pred- vsem otrokom in mladostnikom, mlajšim od 18 let. Njim je treba prav gotovo priporočiti priprav- ke, ki ne vsebujejo alkohola. Za- radi varnosti in učinkovitosti, ki ju zagotavljajo vodne raztopine s klorheksidinom, so te prva izbira v takih primerih (npr. Curasept ADS 0,12% ali Curasept ADS 0,06%). Tudi pacienti, ki so zdra- vljeni alkoholiki, ne bi smeli upo- rabljati sredstev za izpiranje ust, ki vsebujejo alkohol (11). Še po- sebej pa se ne priporočajo za upo- rabo, če je pri pacientu potrebno sistemsko zdravljenje z metroni- dazolom (11, 12) – zaradi neže- lenih učinkov (slabost, bruhanje, omotica in glavobol). Antimikrobna sredstva za izpira- nje lahko dosežejo težko dosto- pna mesta v ustni votlini in uni- čijo bakterije, ki jim mehansko čiščenje ne pride do živega. Ker ta sredstva za izpiranje dosežejo vsak kotiček v ustih, zmanjšajo število mikroorganizmov v ustni votlini, pa tudi splošno obremeni- tev telesa z mikroorganizmi. Tako se zmanjša verjetnost nastajanja zobnih oblog. Varnost in učinko- vitost raztopine s klorheksidinom v boju proti bakterijam v ustni votlini sta klinično dokazani v raziskavi, ki je trajala več kot 6 mesecev (13, 14). Alkohol v tekočinah za izpiranje ustne votline ne poveča delova- nja proti mehkim zobnim oblo- gam in ne zdravi gingivitisa (15). Prav zato se zastavlja vprašanje o uporabi alkohola v pripravkih za izpiranje. Potrebne so nadalj- nje raziskave, ki bi natančneje obravnavale možno karcinogeno delovanje alkohola v sredstvih za izpiranje ali odgovorile na vpra- šanje o upravičenosti dodajanja etanola v te izdelke. Zaradi kar največje varnosti pacientov bi morali zobozdravniki danes težiti predvsem k uporabi sredstev za izpiranje ustne votline, ki za topi- lo ne vsebujejo alkohola. Tako bi optimizirali rezultate zdravljenja z najmanjšim možnim tveganjem za pojav neželenih učinkov in za- pletov. Avtor: Prof. dr. sc. Andrija Bošnjak Medicinska fakulteta Univerze v Reki, Hrvaška Literatura 1. Sarap M, Chapman MJ. Severe ethanol poisoning: a case report and brief review. Crit Care Resusc 2003; 5: 106-8. 2. Baan R, Straif K, Grosse Y, et al. Carcinogenicity of al- coholic beverages. Lancet Oncol 2007; 8: 292-3. 3. Corrao G, Bagnardi V, Zambon A, La Vecchia C. A meta- -analysis of alcohol consumption and the risk for 15 disea- ses. Prev Med 2004; 38: 613-9. 4. Iacopino AM. Surveillance spotlight: use of alcohol- -containing rinses to reduce oral microbial burden increa- ses the permeability of human oral mucosa. Oral Dis 2001; 7: 349-54. 5. Chocolatewala N, Chaturvedi P, Desale R. The role of bacteria in oral cancer. Indian J Med Paediatr Oncol 2010; 31: 126-31. 6. Lachenmeier DW, Gumbel-Mako S, Sohnius EM, Keck- -Wilhelm A, Kratz E, Mildau G. Salivary acetaldehyde increase due to alcohol-containing mouthwash use: a risk factor for oral cancer. Int J Cancer 2009; 125: 730-5. 7. Nummi KP, Salaspuro M, Väkevainen S. The use of alcohol-containing mouthwas leads to production of car- cinogenic acetaldehyde in the oral cavity. Alcohol Alcohol 2011; 46(suppl): 43. 8. Moazzez R, Thompson H, Palmer RM, Wilson RF, Proc- tor GB, Wade WG. Effect of rinsing with ethanol contai- ning mouthrinses on production of salivary acetaldehyde. Eur J Oral Sci 2011; 119 441-6. 9. Lachenmeier DW. Alcohol-containing mouthwash and oral cancer – can epidemiology prove the absence of risk? Ann Agric Environ Med 2012;19:609-10. 10. Gandini S, Negri E, Boffetta P, La Vecchia C, Boyle P. Mouthwash and oral cancer risk quantitative meta-analysis of epidemiologic studies. Ann Agric Environ Med 2012; 19: 173-80. 11. DePaola LG, Spolarich AE. Safety and efficacy of an- timicrobial mouthrinses in clinical practice. J Dent Hyg 2007; 81(suppl): 13-25. 12. American Dental Association. Physicians' Desk Refe- rence. ADA/PDR Guide to Dental Therapeutics. 4th ed. Chicago: ADA Publishing; 2006. 13. Gunsolley JC. A meta-analysis of six-month studies of antiplaque and antigingivitis agents. J Am Dent Assoc 2006; 137: 1649-57. 14. Gunsolley JC. Clinical efficacy of antimicrobial mouthrinses. J Dent 2010; 38(suppl): S6-S10. 15. Carretero Peláez MA, Esparza Gómez GC, Figuero Ruiz E, Cerero R. Alcohol-containing mouthwashes and oral cancer. Critical analysis of literature. Med Oral. 2004; 9: 116-23. Eur J Oral Sci 2011; 119441-6.