december 2020 1 SLOVENIJA PRINT DECEMBER 2020 EVENTS ŠT. 5 / LETO 11 SLOVENIJA DECEMBER 2014 ŠT. 5 / LETO 5 SLOVENIJA FEBRUAR 2015 ŠT. 1 / LETO 6 SLOVENIJA APRIL 2015 ŠT. 2 / LETO 6 SLOVENIJA JUNIJ 2015 T. LETO 6 SLOVENIJA SEPTEMBER 2015 ŠT. 4 / LETO 6 SLOVENIJA DECEMBER 2015 Pomembno pri estetiki eč poudarka kot plastenju je potrebno dati poliranju in oblikovanju STI Prednosti in slabosti izbire dela z ročnimi ali strojnimi kanalskimi instrumenti ST linični primer iz domačih logov ortodontiji se lahko kosamo z najboljšimi ST Steklena vlakna v zobozdravstvu posameznem zatičku se nahaja od pa do steklenih vlaken ST T cement – must have v vsaki ordinaciji Pravilno endodontsko zdravljenje izjemno poveča možnosti ohranjanja naravnih zob ST ter poraba laserja v paradontologiji ekaj argumentov za predstavljenih skozi klinični primer ST Odstranjevanje zobnega kamna ob prisotnosti paradontalne bolezni ST in Prekomerna abrazija aries kmalu ne bo več edini najpomembnejši problem modernega zobozdravstva ST Zanimivi ortodontski primeri Boljše znanje o ortodontiji prinaša prednosti vsaki zobozdravstveni ordinaciji in njenim pacientom ST Iz domačih laboratorijev Primer dobre prakse pri spremljanju in implementiranju novosti v vsakdanje delo STI Prehranjevalne motnje Poslanstvo zobozdravnikov je multidisciplinarno in terja osvajanje dodatnih znanj ST Zakaj komplicirati? rhunsko estetiko je mogoče doseči tudi na enostavnejše načine ST Kompetence v estetiki Program kongresa unaj, november STI aj o nas povedo naši zobje Slabo raziskano področje, ki našemu delu lahko prinese nove dimenzije ST Datum poroke je določen Tudi pomanjkanje časa je lahko odločilen dejavnik pri izbiri terapije ST Kako do lepšega rezkanja ovost v karakterizaciji kompozitnih in akrilatnih restavracij ST unkcionalnost je prvi pogoj za uspešnost P koncept upošteva anatomijo čeljusti, karakteristike zob, okluzijo in centriko ST spešno povezovanje visoke tehnologije in umetnosti Izkušnje enega prvih dentalnih centrov v Sloveniji ravzaprav se niti ne spominjam, kateri je bil zadnji jeziček na tehtnici, ki je pred leti odločil v korist investicije v prihodnost velik del je zagotovo prispevala radovednost in navdušenje nad nečim novim, pravi Miha Bobič, dr.dent.med. spec.ortodont. Med tem skupaj z zobotehničnim oblikovalskim mojstrom urijem Ki slom hitimo iz . nadstropja, kjer sta laboratorij in oblikovalski studio, v pritličje. Tukaj se v posebni, za velik rezkalnik skorajda premajhni sobi, nahaja eno prvih avtomatskih postrojenj za den talne izdelke iz cirkona v Sloveniji. proizvajalcu. Kmalu po prihodu domov pa smo naš stroj že prvič pognali z namenom, da izdela končni izdelek za znanega paci- enta. Z velikim navdušenjem in zanimanjem smo verjetno pol- no uro nepremično stali poleg rezkalnika in skozi okno skoraj hipnotično opazovali vse premi- ke in celoten postopek do kon- lec - torej zobozdravnik. Rešitve morajo biti prilagojene obema in velikokrat ni dovolj, če se napiše le standardno naročilo za zobne- ga tehnika, ampak je posamezen primer potrebno predebatirati. Zobozdravniki to včasih težko priznamo, vendar se ob izmenjavi mnenj lahko od tehnikov marsikaj naučimo. Mi smo bili sposobni to implementirati, ker smo imeli dobro delujoč team. Vsak izde- lek naj bo v ponos tako tehniku kot zobozdravniku iz tega izhaja veselje do dela. Pacient tehnične plati verjetno niti ne bo znal oce- niti, videl pa bo predanost delu. V Sloveniji je malo dobrih teamov tehnik-zobozdravnik. Žal je veli- ko več poslovno neiskrenih odno- dili nekaj tisoč izdelkov. Z rez- kalnim strojem, ki z obtežitvijo tehta blizu tone in bi z njim teo- retično lahko rezkali tudi kovin- ske konstrukcije, smo se odločili obdelovati izključno cirkonske bloke enega samega proizvajalca. S tem smo dosegli nekaj izredno pozitivnih efektov. Tu je izjemna natančnost, saj v letih rezkalnik z redno kalibracijo ni izgubil nič preciznosti. Pomembno je tudi dejstvo, da z implementiranim sistemom povezovanja programa načrtovanja naših protetičnih iz- delkov s točno določenim mate- rialom (vsi bloki so individualno kodirani) zagotavljamo praktič- no neomejeno sledljivost in za naše paciente v vsakem trenutku Natančni D sanner. ca programa. Kasneje se nam je podobno še nekajkrat primerilo, a navdušenje pri prvem rezkanju je bilo največje. Približno ob istem času smo se odločili tudi za vzpostavitev ISO standarda. V manjših podjetjih po Sloveniji je le to še vedno prej redkost kot pravilo. Nismo se spraševali, ali je njegovo pri- dobivanje potrebno za naš posel ali ne. Zanj smo se odločili, ker smo se zavedali, da napredka ni mogoče doseči le na enem samem področju, na primer samo z naba- vo dragih aparatur, pač pa ga je potrebno obravnavati večplastno. ISO 9001 in ISO 14001 sta nam postavila politiko kakovosti, do- ločila merjenje kakovosti, orga- niziranost, načrtovanje in follo up, obenem pa sta nadzorovala tudi skrb za čisto okolje. Zobotehnični laboratorij v časih, ko smo začeli mi, ni imel veliko možnosti samostojno postaviti uspešnega CAD/CAM sistema. To je projekt, v katerega mora biti pomembno vključen tudi odjema- urij isel in iha obič med »oblikovanjem nasmeha« paientu. lepši, tehnično bolj dovršeni in dlje časovno obstojni, pacienti pa neprimerno bolj zadovoljni. Zelo samozavestni smo tako bili pri odločitvi, da za take izdelke v pri- merjavi s klasičnimi podaljšamo garancijsko obdobje. esar pa ta- krat nismo vedeli, je, ali v svojem zanosu nismo morda precenili sti, programskih izpopolnjenosti, obstoječih izkušenj, ustvarjenega zaupanja in razmerja med ceno in kapacitetami smo se odločili za sistem LAVA. Preden je bil posel sklenjen in vse dogovorjeno okrog transpor- ta in instalacije, smo se odpravili še na večdnevno izobraževanje k isokozmogljiv gra čni proesor. sov, ki v veliki meri zmanjšujejo medsebojno zaupanje, brez tega pa, še posebej kadar govorimo o napredku, enostavno ne gre. Tudi to je eden od vzrokov, da stroka pri nas na marsikaterem področju nemalokrat ni najbolje primerlji- va s sosednjimi državami. V letih, ki so sledila, smo nare- lahko najdemo vse informacije, ki jih potrebujemo pri morebitni nadaljnji obravnavi. Ne nazadnje pa se kot prednost take odločitve lahko izkaže tudi dejstvo, ki bi ga marsikdo prenagljeno lahko uvrstil med slabosti. Zaprtokodni sistem diskov pomeni namreč kar nekaj dražji osnovni material. Kar nadaljevanje na strani Verjetno so kot najpomembnejši faktor vplivale izkušnje iz tujine, kjer smo imeli priložnost na la- stne oči videti, da sistem resnično deluje. Ocenili smo, da je tehno- logija obvladljiva tudi v našem okolju. V zobnem laboratoriju KD Lab in zobozdravstvenem centru Babit smo se zavedali, da so brezkovinski izdelki estetsko potreb in zahtev naših pacientov in ali pravi čas za ta, na nek na- čin ogromen tehnološki preskok, morda vseeno še ni prišel. Danes seveda poznamo odgovor tudi na to vprašanje in veseli smo, da smo se takrat pravilno odločili. Po preučitvi vrste takrat razpolo- žljivih proizvajalcev z različnimi stopnjami tehnoloških dovršeno- EDUCATION Na sejem, kakršen je IDS, se ne smemo napotiti brez pred- hodne priprave. Vsaj približno moramo vedeti, kakšne in- formacije iščemo, razstavne prostore katerih obiskovalcev si želimo ogledati, ali kako iz mravljišča idej z vsega sveta izluščiti prave novosti in zanimivosti. V precejšnjo pomoč je lahko sejemski internetni »on line« pregledovalnik raz- stavljavcev in kdor je letos v iskalne kriterije vpisal ime naše države, je bil verjetno nemalo presenečen nad števi- lom zadetkov. 9 razstavljavcev je veliko več kot običajno in v primerjavi z drugimi državami pomeni drugo mesto glede na število prebivalcev posamezne države. Prehitela nas je edino le domača Nemčija, ki ji z več kot 500 razsta- vljavci pač ne more biti kos nihče. Ta podatek pove marsikaj, predvsem tudi veliko pozitivne- ga in vzpodbudnega. Zato si poglejmo, kdo so naši junaki Za spremembo začnimo tokrat pri debitantih. vzpostavljanje dialoga med dr- žavnimi organi, pristojnimi za regulacijo in izvrševanje pred- pisov s področja proizvodnje in dobave medicinskih pripomoč- kov zbiranje in proučevanje zakonov in ostalih predpisov, ki veljajo za proizvajalce in dobavitelje medicinskih pripomočkov ter seznanjanje članov z njimi oblikovanje ter posredovanja stališč in zastopanja interesov članov pri sprejemanju zakono- daje in vzdrževanje ustreznih standardov zdravstve- ne industrije v korist pacienta in uporabnika zavzemanje za odprto in konku- renčno tržišče na področju me- dicinskih pripomočkov izmenjavo dobrih praks, promo- cije dejavnosti Združenja in čla- nov Združenja Pred nekaj leti ustanovljeno podjetje VA d.o.o. organizacije dogodkov, izobra- spodbujanje razvoja in konku- varovanje in zastopanje intere- ževanj in usposabljanj sov članov Združenja. renčnosti VEDNO UPOŠTEVAJTE NAVODILA NA EMBALAŽI. Uporabljajte dvakrat dnevno po ščetkanju z zobno pasto s fluoridom. Izpirajte usta 1 minuto z 10 ml ustne vode in nato izpljunite. Ne požirajte. Ne izpirajte z vodo. OPOZORILO: Shranjujte nedosegljivo otrokom! Izdelek ni primeren za otroke do vključno dvanajstega leta starosti, razen po navodilu zobozdravnika ali zdravnika. Občutljivi zobje so morda pokazatelj kakšne druge težave, ki zahteva pregled pri zobozdravniku. Če simptomi ne prenehajo ali se poslabšajo, obiščite zobozdravnika. Če se pojavi draženje, prenehajte z uporabo (kot pri ostalih izdelkih za nego ustne votline). Ne pijte iz plastenke. Ne uporabljajte, če je zaščita na pokrovčku poškodovana. Sensodyne in znak s krogi sta zaščiteni blagovni znamki skupine podjetij GSK. CHAD/CHSENO/0081/14a Koraki v pravo smer Valovi očiščevanja nedoslednosti in nespoštovanja zakonodaje, ob katerih se iz dokaznih postopkov odstira vedno več preteklih, pa tudi še vedno prisotnih prikritih neupravičenih apetitov, so preko fi nančno sicer veliko zajetnejših drugih medicinskih področij plju- sknili tudi ob javna naročila v slo- venskem zobozdravstvu. Na tak način povzročene izgube so ob zmanjšanju razpoložljivega denarja postale prevelike in drža- va se je v spoznanju, da se veči- na raznovrstnih provizionarjev ne bo smiselno umaknila, odločila za ostrejši pristop. Vprašanje pa je, koliko bo pri tem uspešna in koga si bo pri tej vojni izbrala za zaveznika. Izbire ni veliko. Na pa- ciente bo najbrž pozabila, saj so volitve mimo in poslanstvo ni več zanimiva tema. Tako ji ostanejo le še proizvajalci in distributerji na eni in izvajalci oziroma stroka na drugi strani. Razkol je tako odstrt. Proizva- jalci in distributerji so s svojimi, tudi zaradi recesije v zadnjih letih zdesetkanimi zaslužki, svojo ek- sistenco pripeljali do točke, kjer nadaljnja optimizacija njihovega poslovanja brez resnega ogrožanja kvalitete tistega, kar se dobavi v zobno ordinacijo ali zobotehnič- ni laboratorij, ni več mogoča. Na drugi strani pa tudi zobozdravniki in zobni tehniki s tem, kar jim je ostalo na razpolago, ne morejo več delati čudežev. Žal naivno bi bilo pričakovati, da bodo na koncu največji poraženci, kdorkoli drug kakor pacienti. Izhajajoče iz narave zobozdra- vstvenih terapij in frekvence po- trebe po le teh, za razliko od dru- gih interesnih združenj, kot so na primer diabetiki, slabovidni, on- kološki bolniki ali ljudje s poseb- nimi potrebami, pri nas ni neka- kšnega specializiranega združenja uporabnikov zobozdravstvenih storitev. Tako je možnost pomoči v različnih pritožbenih postopkih, sodelovanja pri kreiranju regulativ ali pa seznanjanja z najnovejšimi spoznanji, kar bi kot posledica pri- neslo večje zahteve po kvalitetnih storitvah, za zobozdravstvene pa- ciente bistveno manjša kot na ne- katerih drugih področjih. V odsotnosti takega združenja pacientov se za prevzem skrbi zanje potegujejo strokovnjaki kot neposredni izvajalci storitev na eni strani in njihovi dobavitelji na drugi. Ob že znani, milo rečeno slabi stanovski organiziranosti pr- vih od lanskega leta dalje v bitki za primat tega poslanstva močno vodijo drugi. Medtem ko obe strokovni stano- vski združenji (zobozdravnikov in zobotehnikov op.a.) med sabo skoraj po otroško ne komunicira- ta – kar se, mimogrede, posredno kaže tudi že na kvaliteti storitev – se je nekaj proizvajalcev in dis- tributerjev, ne glede na svoje pre- tekle medsebojne razprtije, indivi- dualizem in brezbrižnost, v obliki dentalne skupine priključilo Zdru- ženju proizvajalcev in distribu- terjev medicinskih pripomočkov SLO-MED, ki od decembra 20 deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, od avgusta 20 pa je tudi polnopravni član mednarodnega združenja EUO- MED. Pobuda za ustanovitev Združenje SLO-MED je prišla iz krogov, ki se ukvarjajo z reševanjem pro- blemov pacientov na področjih inkontinence, oskrbe ran in diabe- tesa. Že na začetku pa so bili po- leg povabljeni tudi različni akterji s področja zobozdravstva. Združenje poleg povezovalne funkcije na področju proizvodnje in distribucije medicinskih pri- pomočkov, kamor spada več kot 99% vseh instrumentov, aparatov, materialov in drugih pripomočkov za uporabo v zobozdravstvu in zo- botehniki, svojim članom nudi še: sodelovanje z drugimi sorodnimi združenji, organizacijami, dru- štvi ipd. lani dentalne skupine so svojo energijo usmerili tja, od koder si obetajo največ pozitivnih učinkov. V prvi vrsti je to neposredno sode- lovanje pri pripravi predlogov za nove zakonske predpise, vezane na proizvodnjo in promet z me- dicinskimi pripomočki s področja zobozdravstva. Takoj nato pa je to skupna organizacija sejma z na- menom komuniciranja z zaintere- sirano javnostjo – torej osveščanje uporabnikov medicinskih pripo- močkov, zobozdravstvenih paci- entov, kot tudi strokovnjakov ozi- roma izvajalcev zobozdravstvenih storitev o perečih temah, ki se jih tako eni kot drugi velikokrat pre- malo zavedajo. Prvi sejem bo že letošnjo jesen, predvidoma oktobra in bo v celoti posvečen vsemu, kar je kakorkoli povezano z uporabo, proizvodnjo in distribucijo medicinskih pripo- močkov v Sloveniji. Na sejmu, ki bo trajal predvidoma do dni, pričakujejo med 20.000 in 0.000 obiskovalcev z željo po novih in- formacijah z različnih področij medicine. Ob pomanjkanju tovr- stnih informacij bo veliko obi- skovalcev prišlo tudi s področja dentala. Sejem bo v organizaciji GZS – PTZ potekal na sejmišču v Gornji Radgoni. Združenje SLO- -MED pa pričakuje, da bo dogo- dek postal tradicionalen. V ospredju vseh aktivnosti SLO- -MED-a je skrb za sodobno etično zdravstvo. Torej skrb za pacien- ta. Zanimivo bo spremljati pote- ze združenja, ki ob pomanjkanju aktivnosti za to poklicanih, nase prevzema to človekoljubno po- slanstvo. Poleg zgoraj opisanih tem se bo den- talna skupina preko SLO-MED-a ter po potrebi tudi EUOMED-a ukvar- jala tudi z vse bolj perečim proble- mom kaotičnosti javnih razpisov za dobavo medicinskih pripomočkov proračunskim uporabnikom. Pred- vsem se bo, kot adekvaten in kom- petenten sogovornik usmerila v pre- prečevanje nerazumnih enostranske in z logiko javnih razpisov skreganih odločitev naročilodajalcev. Pomemben segment dela bo za- jemala tudi pomoč pri odkrivanju blaga z nekontroliranim ali sumlji- vim poreklom. Tovrstne težave mednarodni proizvajalci v želji po zaščiti dobrega imena svojih pod- jetij in blagovnih znamk nemalo- krat raje pometejo pod preprogo, kakor da bi jih prijavili ustreznim organom. Izvajalci se za to – sko- rajda ne zavedajoč se posledic, ki jih lahko utrpi pacient – brez sla- be vesti odločajo za nakup poceni materialov, sicer znanih proizva- jalcev, a izven sledljivih transpor- tnih poti pooblaščenih distributer- jev, pri čemer nemalokrat naletijo na drugorazredno ponudbo. Poleg opisanega se SLO-MED za- vzema še za: spodbujanje skupnih interesov svojih članov na lokalni in med- narodni ravni zagovarjanje SLO-MED preko svojih redno vzpostavljenih komunikacijskih linijah z JAZMP, ZZZS, Mini- strstvom za zdravje in drugimi domačimi in mednarodnimi usta- novami svojim članom omogoča hitrejše in efektivnejše reševanje problemov in lažje odpiranje no- vih poslovnih priložnosti. Vsi čla- ni SLO-MED so hkrati tudi člani Gospodarske zbornice Slovenije – Podjetniško trgovske zbornice, kar jim dodatno odpira poti do ugodnosti, kot so cenejši ali brez- plačni dostopi do informacij, prav- ne pomoči, kotizacij za različne prireditve, ipd.. Več informacij, povezanih s član- stvom in načinom včlanitve, lahko dobite pri gospe Poloni Mežan na e-naslovu: polona.mezangzs.si ali telefonski številki 0 59 0. a letošnjem sejmu IS v lnu se je predstavilo 9 slovenskih proizvajalcev igantske sejme, katerih ponudbe, če nas tematika zanima, v času njihovega trajanja ne moremo pregledati v celoti, je težko primerjati med seboj. ubajski in eorški, ki sta za slovenske strokovne obiskovalce najpogostejša alternativa ISu, sta kljub cenovno morda nekoliko ugodnejšimi medcelinskimi transferji kot so bili včasih, še vedno za odtenek predaleč, da bi se ju dalo brez načrtovanja obiskati iz danes na jutri. Kln pa je od nas oddaljen le slabo uro poleta ali povprečen delovni dan vožnje z avtom, zato vsako drugo leto tam srečamo vedno več rojakov. etos pa se ni povečalo le število slovenskih obiskovalcev, ampak tudi razstavljavcev. oddaljenost od njegovih rok. eloten pohištveni element z veliko odlagalno površino in lahko dostopnimi preda- li nadomesti tihega asistenta. Prepričani smo, da se bo za inovacijo kmalu odločila tudi katera izmed slovenskih zo- bozdravstvenih ordinacij, ter obenem upamo, da nam bo ob začetku uporabe dovolila napraviti prispevek za vaš časopis. Nekaj zanimivih pohištvenih linij za zobozdravstveno in zobotehnično dejavnost je predstavilo tudi podjetje K A d.o.o. .kregar.si. Podjetje se ponaša s skoraj 0-letno tradicijo izdelave pohištvenih elementov, za- dnjih 25 let izključno za zobozdravstvene in druge me- dicinske ordinacije in laboratorije. Njihov glavni adut na sejmu je bilo modularno sestavljivo pohištvo, ki ga lahko po meri priredijo vsakemu uporabniku posebej za tiste materiale, ki jih uporablja in za njegov način dela ter gi- banja na delovnem mestu. Obenem je module kadarkoli .vallcer.com je na sejmu prvič lansiralo na trg svo- je izdelke. Specializirali so se za keramične zobne zatiče, čemur je bil posvečen stilsko izjemno lep in prijeten raz- stavni prostor v spodnji etaži hale 2. Direkor dr. Aleš Dakskobler pove, da so na sejem prišli predvsem z namenom predstavitve na zahodnoevropskih trgih. Zadovoljni so bili s pozitivnimi odzivi strokovne zo- bozdravniške javnosti s celega sveta. O blagovni znamki VALLPOST bomo v prihodnje zagotovo še slišali, več informacij o izdelkih pa lahko najdete na njihovi spletni strani. e eno podjetje se je na IDS-u predstavilo prvič in obisko- valce očaralo s svojo izjemno inovativnostjo: Podjetje TIO d.o.o. .novejiu.com izhaja iz ene najstarejših slovenskih zobozdravstvenih družin. Rok elesnik, dr.dent.med., je človek, ki se dela loti načrtno in z veliko mere lastne ustvarjalnosti. V svoji ordinaciji je nekaj mesecev spremljal in elektronsko beležil svoje gibanje in gibanje svoje asistentke ter na podlagi zajetih podatkov izrisal najbolj ergonomsko okolje za svoje delo: polkrožni futuristično oblikovan pohištveni element, ki je v smeri naprej in nazaj premičen za 0 cm. Ta pomik omo- goča zobozdravniku prilagoditev elementa na optimalno september 2020 1 junij 2020 1 SLOVENIJA SEPTEMBER 2020 ŠT. 4 / LETO 11 SLOVENIJA FEBRUAR 2016 SERVICES Prepustimo prednost sodelovanju Pomanjkanje razumevanja med zobozdravniki in zobotehniki v Sloveniji ni nekaj unikatnega, saj ga poznajo tudi v drugih državah, a njegova stopnja je med najtežji- mi v Evropi. koda, zaradi kate- re trpi kakovost kliničnega dela, še bolj pa na koncu prav tisti, v imenu katerih opravljamo svoje poslanstvo, ni več zanemarljiva. Za tako stanje nikomur ni mogo- če naprtiti direktne odgovorno- sti, čeprav je krivec v obliki eni skupini na kožo bolj pisanih za- konskih predpisov in iz njih izha- jajočega načina izvajanja plače- vanja socialnih zobozdravstvenih storitev, znan. A bodimo tokrat bolj življenjski od ankarjevega Idealista in poglejmo, kaj poleg boja za sistemske spremembe, ki so vedno počasnejše od tega, da bi koristile tistemu, ki se za- nje bojuje, lahko v smeri boljše kvalitete naredimo takoj. Vseka- kor je to Dialog. Sinergija enega ustvarjalca z drugim na vseh rav- neh. Danes vas želim spomniti na izobraževalno raven. V kratkem bosta v Sloveniji dva izjemna do- godka. Tako po svoji akademski kakovosti, kot tudi po odprtosti do izobraževalnega sodelovanja zobozdravnika in zobotehnika, na podlagi katerega bosta lahko sku- paj načrtovala korake naprej. Na prvega vas pripadnike obeh strok vabimo s spodnjim vabilom. O 2. Seminarju laboratorijskih proteti- kov, ki se bo na Zdravstveni fa- kulteti v Ljubljani odvil v februar- ju, pa si preberite več v prihodnji številki časopisa. Želimo vam, da bi se v spoznanju blagodejnega učinka tovrstnega izobraževanja na kvaliteto vašega dela, odloči- li za udeležbo na obeh ali vsaj na enem ter tudi vi z medsebojnim dialogom dodali svoj kamenček v mozaik lepše prihodnosti. Slovensko zdravniško društvo Sekcija za stomatološko protetiko .0 Registracija – 12.00 12.00 – 14.00 Postavitev posterjev Petek, 2. oktober 2015 Sobota, 3. oktober 2015 21. strokovni simpozij Z dokazi podprta protetična oskrba Od znanosti do klinične realnosti Ljubljana, Four Points by Sheraton Ljubljana Mons 2. in 3. oktober 2015 Spoštovane zobozdravnice in zobozdravniki! Spoštovane zobotehnice in zobotehniki! Vljudno vas vabimo na 21. simpozij Sekcije za stomatološko protetiko, ki bo 2. in 3. oktobra 2015 v Ljubljani, v kongresnem središču hotelskega kompleksa Four points by Sheraton, v bivšem hotelu Mons, ob severni ljubljanski obvoznici. Pripravili smo zanimiv program za vse zobozdravni- ke in zobotehnike, ki temelji na znanstveno podprtih sodobnih kliničnih in laboratorijskih rešitvah v stomatološki protetiki. Kotizacija in prijava Strokovno srečanje je namenjeno splošnim zobozdravnikom, vsem specialistom in zobnim tehnikom, dobrodošli pa so tudi zobni higieniki in zobne asistentke. Kotizacija za simpozij znaša: za zobozdravnike 290 evrov (po 20. septembru 330 evrov), za upokojene zobozdravnike, zobotehnike in ostale zobozdravstvene delavce 190 evrov (po 20. septembru 220 evrov), za prve avtorje posterja je kotizacija brezplačna. Kotizacija vključuje: DDV, eno brezplačno praktično delavnico, vsa predavanja, zbornik predavanj, druženje s kolegi in predavatelji s hrano in pijačo ob živi glasbi v petek zvečer od .0 do 20.00, sobotno kosilo in pijačo s prigrizki v štirih odmorih. Opis praktičnih delavnic in prijava je na spletnem naslovu: http://www.proteticna-sekcija.si/21-simpozij.html Simpozij bo ovrednoten s kreditnimi točkami Zdravniške zbornice Slovenije za stalno podiplomsko izobraževanje. .0 – 17.00 raktična delavnica za zobozdravnike I Doc. dr. Milan Kuhar, dr. dent. med. Sodobno načrtovanje delne proteze .0 – 17.00 raktična delavnica za zobozdravnike II Prof. dr. Ljubo Marion, dr. dent. med. Natančen prikaz različnih postopkov izvedbe estetskih lusk .0 – 17.00 raktična delavnica za zobozdravnike III Doc. dr. Ksenija Rener Sitar, dr. dent. med. Demonstracija, praktična vaja in posebnosti sodobnega kliničnega pregleda stomatološkega pacienta z bolečino v čeljustnih sklepih in žvečnih mišicah .0 – 17.00 raktična delavnica za zobozdravnike IV Irma Škoro, dr. dent. med. Sodobni ordinacijski postopki beljenja zob .0 – 17.00 raktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike V Dr. Josef Kunkela, dr. dent. med. in Samir Berisali, zobotehnik SMILE DESIGN: skupni projekt pacienta, zobozdravnika in zobotehnika .0 – 17.00 raktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike VI Iztok Križnar, dr. dent. med. in Aleš Križnar, zobotehnik Klinični postopki intraoralnega skeniranja v stomatološki protetiki in laboratorijska izvedba .0 – 17.00 raktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike VII Prof. dr. Danimir Jevremovi, dr. dent. med. in Dragan Stolica, zobotehnik Polna keramika in računalniško podprta dentalna tehnologija: idealna kombinacija za doseganje vrhunskih rezultatov .0 – 17.00 raktična delavnica za zobozdravnike in zobotehnike VIII Doc. dr. Nikša ulči, dr. dent. med. Klinični in laboratorijski postopki dela z artikulatorjem Artex R Odmor s kavo in prigrizki ter ogled razstave 17.00 – 17.15 17.15 – .0 Predavanje za vse udeležence Josef Kunkela Pregled najsodobnejših ADAM konceptov za doseganje vrhunske estetike – 9.00 .00 9.00 – 9.15 9.15 – 9.45 9.45 – 10.15 Jutranja kava in ogled razstave ter posterjev Pozdravni nagovor Igor Kopač Protetična oskrba endodontsko zdravljenih zob Čedomir Oblak Protetični pristop k oskrbi pacientov z obrabo zob 10.15 – 10.45 Ksenija Rener Sitar Indikacije, kontraindikacije in postopek izdelave Michiganske opornice 10.45 – 11.15 Razprava 11.15 – 11.40 11.40 – 12.10 Peter Jevnikar Uporaba galvanske tehnologije v Odmor s kavo in prigrizki, ogled razstave ter posterjev snemni protetiki 12.10 – 2.0 Vasja Hmeljak Male skrivnosti vijačene vezi 2.0 – 12.45 Jure Jamšek Cementna vez med protezo in zunanjo konusno prevleko 12.45 – .5 Razprava .5 – 15.00 15.00 – 15.20 Boštjan Pohlen Zamenjal bom način izbora barve zob! 15.20 – 15.40 Ecijo Sever Klinična prepoznavnost alergije na Kosilo v restavraciji in ogled razstave ter posterjev protetične zlitine in akrilate 15.40 – 15.55 Tadej Ostrc Protetična oskrba pacienta s hereditarnim angioedemom 15.55 – 16.10 eljko Valčič Pregled plačljivih implantatno- protetičnih storitev iz obveznega zavarovanja po evropskih državah in novosti v Sloveniji 16.10 – 16.40 Razprava 16.40 – 17.15 17.15 – .0 Andreja Kuliš Kako s protetičnim dvigom griza Odmor s kavo, ogled razstave ter posterjev spremeniti mezialni griz v normalnega .0 – 17.45 Sebastian Korošec Klinični postopki cementiranja konstrukcij iz cirkonijeve oksidne keramike 17.45 – .00 Jasna otič Staranje cirkonijeve oksidne keramike v ustni votlini .00 – .0 Milan Kuhar Zapleti pri protetični oskrbi s pomočjo implantatov Doc. dr. Ksenija Rener Sitar, dr. dent. med. Predsednica Sekcije za stomatološko protetiko pri SZD .0 – 20.00 Družabno srečanje s hrano in pijačo ob živi glasbi, v preddverju kongresnega središča .0 – 19.00 Razprava in razglasitev najboljših posterjev 19.00 Zaključek 21. simpozija aser – kdaj, zakaj, kako? Vprašanja, ki se jim v sodobnem času zobozdravnik ne more izogniti, a je kredibilne odgovore kljub temu nemalokrat težko dobiti. Zato smo prepričani, da bo izkušnja iz prve roke zelo dobrodošla. V Zobozdravstvenemu centru ZOB na Vrhniki in Igu laserske terapije izvajajo že vrsto let. SLOVENIJA JUNIJ 2020 ŠT. 3 / LETO 11 Kaj vas je, gospod Marijan Smrtnik, dr.dent.med, vodilo k, ne glede na časovno odda- ljenost, še dandanes pogumni investiciji? Če bi izbirali med iz poklica izhajajočem poslanstvu in boljši oskrbi pacienta, želji po tehnološkem napredku ali kapitalsko zanimivi investiciji – kaj bi postavili na prvo mesto? Vedno sem imel željo oziroma sem čutil potrebo po sledenju tehnološkemu napredku. Težko 1 Na »domače« ne velja biti le ponosen. Po- trebno se je zavedati tudi njegovih prednosti. si predstavljam medicinsko pano- go brez neizogibne povezanost z osvajanjem novih tehnologij. Od- ločitvi za nakup laserja in zače- tek izvajanja laserskih terapij pa je prav gotovo najbolj botrovalo priznanje, ki ga je podjetje Foto- na prejelo od Stomatološke sek- cije Slovenskega zdravniškega društva v Portorožu. Takrat sem ugotovil, da imam vrhunsko opre- mo pravzaprav na dosegu roke. In leta 2009 sem kmalu po nakupu z novimi dimenzijami terapij že oskrboval svoje paciente. Kje vašo napravo največ upo- rabljate? Uporabljam jo praktično povsod: pri preparaciji trdih tkiv, para- dontologiji, endodontiji, desen- sibilizaciji zobnih vratov ter tudi pri protetiki, a vse do svoje meje. Paradontalno bolezen zdravim do določene stopnje – kadar pa je bo- lezen napredovala še bolj naprej, pacienta napotim k specialistu paradontologu. S kirurgijo razen gingivoplastike se ne ukvarjam, ker nimam možnosti izvajanja histoloških preiskav, zato take pa- ciente pošiljam na Stomatološko kliniko in v privatne ambulante za maksiolofacialno kirurgijo. Ne izvajam pa beljenja zob, ker osebno nisem pristaš tovrstnih posegov oziroma njihovo potreb- nost z medicinskega stališča oce- njujem za zelo majhno. Kakšno vlogo ima pri tem izo- braževanje? Za množično industrijo je zoboz- dravstvo relativno ozko speciali- zirano področje. Tako ne moremo pričakovati, da bomo lahko kupili novo tehnologijo, ki bo brez iz- obraževanja že »ready to use on patient«. Za delo z laserjem, ki sem ga kupil pred 6 leti, sem tako najprej opravil potrebne izobra- ževalne module v okviru SOLE ( Society for Laser Apllications) na Dunaju in v Bruggeu. Vsebine so se vrstile preko osnov poznavanja fizikalnih principov delovanja la- serja, dela na mehkih tkivih, trdih tkivih, endodontskih terapijah, uporabe v kirurgiji, beljenja zob, do varnosti pri delu z laserjem in tako naprej. Vsekakor ni dovolj lasersko aparaturo samo imeti in razumeti, na osnovi kakšnih za- konitostih in kako deluje, ampak je potrebno imeti tudi znanje in izkušnje, na podlagi katerih je edino mogoče dovolj dobro in natančno določiti parametre za 2 Ne pozabite na varnostni napis. posamezne aplikacije. Izobraže- vanje se tako pravzaprav nikoli ne konča. Ravnokar sem vrnil iz Zuricha, kjer sem se pod pokro- viteljstvom »Laser and Health Academy« udeležil vrhunske de- lavnice za uporabnike Fotoninih dentalnih laserjev. To je neprofi- tna organizacija pod okriljem Fo- tone, ki skrbi za raziskave in iz- obraževanje o uporabi laserjev v medicini. Na njej sem se seznanil z novimi možnostmi zdravljenja, ter s tehnološkimi novostmi kot na primer QSP način delovanja Er:YAG laserja, ki omogoča iz- redno natančno odstranjevanje trdega in mehkega tkiva. Videl sem tudi najnovejše ročnike in fi- ki ga izvaja Medicinska fakulte- ta v Aachnu, oddelek za dentalno medicino. Ste v začetku imeli kakšne vzor- nike? Odločitev redko nastane hipo- ma. Za dodatna mnenja, napotke, praktične nasvete in vzpodbude sem zelo hvaležen dr. Želimiru Božiču, dr. Jugoslavu Jovanovi- ču in nekaterim drugim, ki so se z laserskimi aparati in njihovo 3 Kakšna je prednost uporabe la- serja za pacienta? Vsakemu pacientu uporabo laser- ja najprej predstavim. Največkrat postavljeno vprašanje je seveda tisto o bolečini. Nedvoumno je le-te za pacienta precej manj kot pri klasičnem delu s turbino ozi- roma je največkrat sploh ni. Je pa meritev bolečine v dobršni meri subjektivna, pa tudi trda tkiva se od pacienta do pacienta razliku- jejo, tako da njenega popolnega izostanka ni mogoče vedno ga- rantirati. Ugodni vidiki za pacienta so še: veliko manjša izguba zdravega tr- dnega tkiva pri preparaciji kavite- te, maksimalna sterilnost posega ter še drugi, tako da lahko rečem, da je 95% pacientov na koncu brez zadržka zadovoljnih z upo- rabo nove tehnologije pri posegu. Vaš model AT Fidelis je star 6 let. Kaj to pomeni s stališča re- dnega vzdrževanja in s stališča odsotnosti funkcij, ki so nad- grajene v novejših različicah? Tehnologija gre vseskozi naprej. Ker je moje delo z leti postalo neločljivo povezano z laserjem, se za novosti zelo zanimam in jih redno spremljam. Aparat, ki ga Dela brez laserja si ne moremo več predstavljati. ber tipe. Nekaj časa pa je bilo na- menjenega tudi izmenjavi mnenj in izkušenj o načinih doseganja boljših rezultatov. uporabo v praksi srečali že pred menoj in bili z mano pripravljeni deliti svoje izkušnje. Ena izmed siceršnjih značilnosti veliko zo- bozdravnikov v Sloveniji je pre- Ali je za delo z laserjem potreb- no zadostiti še katerim drugim pogojem? Nad vhodi v ordinacijo smo posta- vili opozorilni napis »NE VSTO- PAJ - DELO Z LASERJEM«, ki ga vključimo, kadar delamo z la- serjem. Takrat morajo v ordinaciji vsi imeti posebna zaščitna očala in upoštevati ustrezne varnostne protokole. V Sloveniji za delo z laserjem zobozdravnik vsaj zaenkrat ne potrebuje dodatne, s predpisi do- ločene licence, vendar bi bržkone predvsem s stališča varnosti paci- enta in odgovornosti do svojega dela bilo smiselno kmalu pričeti razmišljati tudi o tem. Na lastno željo sem tako že opravil poseben izpit iz varnosti pri delu z laserji, 4 Če ste v dilemi, mi lahko pišete: vrhnika@zob.si . cejšnja stopnja individualnosti in premalo pripravljenosti za po- sredovanje pridobljenih izkušenj, zato me je nesebičnost omenjenih kolegov toliko bolj prevzela. imam, razumljivo ne more imeti vsega, kar so v tem času na novo razvili. Naslednje generacije, ki se sedaj imenujejo LightWalker, nadaljevanje na strani 8 april 2020 1 SLOVENIJA APRIL 2020 ŠT. 2 / LETO 11 Slovensko znanje strani 4-5 Nanomateriali bodo bistven del klinične prakse v zobozdravstvu Globoki griz strani 6-8 aj storiti če pacient z zobmi
uničuje lastne dlesni Zakaj obarvati biofilm? strani 12-13 Prednosti razkrivanja oblog strani 8-9 Implantati boljša kakovost življenja vendar samo, če zmanjšamo tudi biološke zaplete Enostavneje do vrhunskega rezultata Poenostavljeno slojevanje s tekočimi kompoziti strani 12-13 Zmanjšanje števila ekstrakcij strani 14-19 jev sistem zvite žice Z PIŠIT P Z E N Z A: ren O ata.reb uza O @ P O kav o ZIT kerr.co m O IZ februar 2020 SLOVENIJA FEBRUAR 2020 Biokompatibilnost dentalnih zlitin strani 2-3 S premišljenim izborom do zmanjšanja tveganja nastanka alergij DIGITAL HarmonizeTM Poustvarjamo naravo. HarmonizeTM: napredek pri direktnih restavracijah stran 6 Pomembno je slediti implementacijskim protokolom Minimalno invazivna preparacija kavitet strani 15-17 aser ne nudi prednosti le zobozdravniku – tudi pacient se med posegom počuti bolje SLOVENIJA DECEMBER 2019 ŠT. 5 / LETO 10 Sistemi za zdravljenje abfrakcij strani 6-7 Kateremu dati prednost? SLOVENIJA APRIL 2013 ŠT. 2 / LETO 4 Biokompatibilnost Sodobni koncepti preizkušanja strani 4-5 strani 6-8 Slovenska zobotehnična mojstrovina Obraz je vodilo uspeha Digitalna era je tukaj strani 13-15 Zatiskati szi oči ali narediti korak naprej? Beljenje zob Pogosto zastavljena vprašanja stran 10-11 Tehnologija kot zaveznik veščine stran 12-13 Kombinacija implantologije in CAD/CAM stran 14-15 adštevilčni zobje Diagnoza in zdravljenje bredent group days 2 0 1 6 Program dogodka je objavljen na 5. strani SLOVENIJA APRIL 2016 ŠT. 2 / LETO 7 Izredno tanke luske Recept za ohranitev zdravega zobnega tkiva stran 12-13 anj je lahko več Z iznajdljivostjo in biomehaniko do uporabe minimalnega števila bracketov stran 14-15 Uporaba kompozitnih zatičkov stran 18-21 anjši skrčki polimerizaije in zmanjševanje napetosti SLOVENIJA JUNIJ 2016 ŠT. 3 / LETO 7 stran 2 Univerzalni adhezivni sistem Prednosti, ki jih lahko s pridom uporabimo v praksi Implantologija stran 4 Sodobne nevarnosti in kaj nam prinaša prihodnost stran 16-17 Kserostomija med starostniki Kaj je odkrila slovenska raziskava SLOVENIJA SEPTEMBER 2016 ŠT. 4 / LETO 7 Alkohol, BPA, živo srebro stran zpostavite kritičen odnos do vnosa škodljivih snovi v sta paientov stran COMPETENCE IN ESTHETICS eorad proram seminarja ibridni konept v endodontiji stran manjšajte število najpoostejših problemov endodontske obravnave SLOVENIJA DECEMBER 2016 ŠT. 5 / LETO 7 stran Ekskluzivna predstavitev Sodelovanje slovenskea tandema zobozdravnikzobotehnik iščenje medzobnih prostorov Sloveniji je premalo poka o stni hiieni stran 8 imela Spominjam se svojih prvih obi- skov pri zobozdravnici. Bilo je v zgodnjih razredih osnovne šole. Svetla soba v zdravstvenem domu je izvenzemeljski vonj. Pred stolom, ki se je pomi- kal gor in dol, kakor tisti pri fri- zerju, sta stali velika premična luč, ki je svetila naravnost v oči, in še bolj grozna mehanska roka. o njej so preko vrtečih se kolesc tekle nekakšne elastične vrvice, in ko so zažvižgale svojo pesem, sem vedel, da bo bolelo… Je pa vse skupaj, glede na danes, imelo bolj osebno noto, saj sem zobozdrav- nico, ker takrat uporaba mask še ni bila niti v navadi, kaj šele pred- pisana, lahko videl v obraz, ter se iz njega navadil razbrati, kako hudo bo. Tudi kakšen predhodnik dana- šnjih avtoklavov je verjetno že bil nekje v kotu in tiho napovedoval visokotlačne, ultrasonične in dru- ge spremembe, kakor nam danes neizogiben prihod novih obdobij napovedujejo predhodniki endo mikroskopov, predhodniki mešal- cev alginatov, predhodniki manj strupenih kompozitov, predhodniki soničnih irigacijskih brizg ter pred- hodniki še mnogo-česa tretjega. Od pozornosti nas samih pa je od- visno, ali bomo iz pripomočkov, ki jih danes uporabljamo iz današnjih predhodnikov nečesa, kar nas čaka v prihodnosti, znali razumeti, kaj nam napovedujejo. e zveni nekoliko tuje, sezite v žep po svoj mobilni telefon in si pri- znajte, kako po le nekaj desetletjih vpliva na vaše življenje. Zamislite se nad tem, da v resnici uporabljate le približno 5% funkcij, ki so vam jih z njim prodali, ter da ga v resnici sploh ne poznate. A brez njega v ži- vljenju več ne morete. Tudi avtoklav je podoben nepogre- šljiv spremljevalec v vaši ordinaciji in tudi njegovega delovanja, roko na srce, ne poznate v celoti. Zaradi tega vsaj običajno vaši pacienti niso v nevarnosti. Ogrožena pa je avto- klavova življenjska doba in morda tudi vaša denarnica v primeru in- špekcijskega pregleda. Avtoklave danes proizvajalci po tehničnih karakteristikah in namenu uporabe delijo na tri skupine: razred N, razred S in razred B. Za razred N je značilno, da imajo aparati vgrajeno samo eno posodo za dolivanje čiste vode. Vodo avto- ognedaj, da bi crknu avtoklav klav ob začetku sterilizacije spusti v sterilizacijsko komoro in prične s segrevanjem. Po končanem ciklusu preostanek pare in vode aparat vrne nazaj v posodo s čisto vodo. Ta vr- njena tekočina je sicer sterilna, ven- dar obenem polna nečistoč in olja z instrumentov, ki smo jih sterilizira- li. Povprečen čas, ki ga porabijo za sterilizacijo, je okrog 5 minut in so energetsko zelo potratni. Po bru- seljskih priporočilih naj se avtokla- vi razreda N ne bi več uporabljali v ordinacijah. spusti v tlačno posodo. K optimal- nejši in hitrejši sterilizaciji pripo- morejo tudi vakuumske črpalke. Le-te delujejo tudi med procesom sterilizacije in omogočajo prehod pare v sredino sterilizacijskih pake- tov, torej v notranjost inštrumentov in kirurških omotov. Vakuumski avtoklavi imajo po kon- čanem ciklusu sterilizacije še fazo intenzivnega sušenja z vakuumsko črpalko. e so vaši instrumenti pa- kirani v sterilizacijske vrečice, traja ta faza 0 minut, brez vrečic pa 5 Predstavniki razreda S so novej- ši - vakuumski avtoklavi. Precej hitrejši so od svojih predhodnikov, energetsko varčnejši in niso potra- tni z vodo. Digitalno upravljanje nam omogoča veliko programov sterilizacije. Izbiramo lahko med ciklusi za tkanine, plastike, gume in kovine. Vsak izmed njih pa je raz- deljen še na pakirano in nepakirano sterilizacijo. Ti avtoklavi pred sterilizacijo naj- prej iztisnejo zrak, ki smo ga pri pakiranju zaprli v vrečke in ustvari- jo vakuum v sterilizacijski komori. To ob začetku procesa pripomore k hitrejšemu segrevanju avtoklava. Za skrajšanje časa sterilizacije so proizvajalci v svoje aparate vgradili uparjevalnik. V njem se z minimal- no količino vode ustvari para, ki jo avtoklav v trenutku, ko je potrebno, minut. To pomeni, da brez vrečic celoten proces skupaj s sušenjem lahko traja dobrih 0 minut, kar je primerljivo času obravnave posa- meznega pacienta. Vsi avtoklavi razreda S imajo tudi možnost priklopa na vodovodno omrežje preko demineralizatorja . Tako nam ni potrebno vsakih nekaj dni skrbeti za dolivanje sveže desti- lirane vode v napravo. Kljub temu pa morate skrbeti za demineraliza- torjeve prečiščevalce ali fi ltre, ki jih je potrebno menjati vsakih nekaj mesecev. Avtoklav iz razreda B je v osnovi enak avtoklavu iz razreda S. Glav- na razlika je v tem, da ima dodatno intenzivnejše večkratno vakuumi- ranje pred pričetkom sterilizacije in po njej. Po strokovnih priporočilih naj bi se taki avtoklavi uporabljali v kirur- ških ordinacijah, oziroma povsod, kjer obstaja potreba po sterilizaciji debelejših omotov, na primer takih, ki so pripravljeni za operacijske posege. V ta namen ima zmoglji- vejšo vakuumsko črpalko, podobno programsko opremo, tehnično pa je praktično enak aparatu razreda S. Ne glede na to, v kateri razred spada vaš avtoklav, pa je še vedno samo stroj, ki vam bo najbolje služil, če si boste ob instalaciji vzeli dovolj časa in se seznanili z navodili za upora- bo. e nekateri drugi zlati nasveti pa so: - Zaprte vrečke z instrumenti zla- gajte na pladnje s papirjem navzgor. Tako omogočite prost prehod pare v in iz vrečke med sterilizacijo in sušenjem. - Kadar postavljate na pladnje več vrečk hkrati eno na drugo, naj bodo težji omoti spodaj in lažji na vrhu. - Sterilizirajte vedno ob zaključku dela. Po končani sterilizaciji delno odprite vrata komore. Tako bodo naslednji dan vrečke suhe. Med ohlajevanjem sterilizacijske komo- re prihaja do kondenzacije. e so vrata zaprta, bo naslednje jutro v sterilizacijski komori vlaga. - Pred sterilizacijo je potrebno vse instrumente temeljito in če je le mogoče pod pritiskom izprati z de- mineralizirano vodo. Kri, ki se po posegu še vedno zadržuje na kovi- ni, je jedka. Posebno pozornost po- svetite izpiranju na pregibih, spojih in mrtvih kotih. Tam so škodljivi neizprani ostanki dezinfekcijskih sredstev. e inštrumenta ne očisti- mo natančno, začne hitreje rjaveti. Prav tako pa je na udaru tudi sam avtoklav: med procesom steriliza- cije vakuumska črpalka iz neoči- ščenih inštrumentov posrka alkohol in dezinfekcijsko tekočino. Oboje skrajšuje življenjsko dobo mem- branam v vakuumskih in vodnih črpalkah, ter tesnilu na vratih. Torej plastičnim in gumijastim sestavnim delom. O tovrstnih nedoslednostih pa pogosto, že po nekaj letih, pri- ča obarvanje sicer nerjavne sterili- zacijske komore, ki tako odreagira na prisotnost kroženja agresivnih ostankov v sterilizacijskih ciklih. Kaj nam o avtoklavih govorijo re- gulative - Da bi zagotovili varno delovanje za vse uporabnike, morajo vsi av- toklavi, ki jih lahko kupite v EU, imeti certifi kat E. Ta oznaka zago- tavlja, da imajo vsi, ki so izdelani SLOVENIJA JUNIJ 2013 Bredent group day Ljubljana Za uspeh je odločilen partnerski odnos med zobozdravnikom in zobotehnikom ST Pomemben faktor pri kvaliteti dela Pravočasna prepoznava večjega rizika za paradontalno bolezen ST Danes v rokah držite 13. izdajo. Trinajstica je tokrat srečno števi- lo! V tem času smo svojo misijo opravili tako, da smo na preko 300 straneh objavili skoraj 80 strokovnih člankov o najaktual- nejšem znanju in raziskavah, ki so bili objavljeni v tujih izdajah Dental Tribune. Trudili smo se, da so članki povzemali zanimivo- sti iz vseh področji dentalne me- dicine in zobotehnike. Raznovrstna je bila tudi izbira te- matik člankov z naslovnih strani. Le-ti so nemalokrat povzročili naj- različnejše odzive. Veseli smo jih bili in ponosni, saj ste nam z njimi, spoštovani bralci, povedali, da smo na pravi poti. Veseli smo, da z leti v svojem poslanstvu, z neodvisno kritično distanco, postajamo nepo- grešljivi ne le kot poročevalci o do- godkih in oznanjevalci novosti, pač pa tudi kot soustvarjalci dandana- šnjega slovenskega zobozdravstva. e v prvi številki smo razpravljali o razširjenosti uporabe interneta v zobnih ordinacijah in zobotehnič- nih laboratorijih. Spraševali smo se, koliko jih je veščih uporabe to- vrstnega orodja vsaj v tolikšni meri, da jim to prinaša boljše rezultate. Pri tem smo razmišljali tako o kva- liteti dela, boljši porabi razpoložlji- vega časa, odpravljanju strokovnih napak in napak pri naročanju, fi - nančnih učinkih in marketingu, ka- kor tudi o dejstvu, da nas sodobni čas, v kolikor se ne odločimo stopi- ti z njim v korak, še prehitro lahko povozi. Zgodbo bomo na vašo željo že v eni prihodnjih številk nadgra- dili s konkretnimi nasveti, kako in kje začeti oziroma nadaljevati, če se vam je ustavilo. S poročilom o pojavu zobozdra- vstvenega turizma smo sprožili zanimanje tudi nekaterih drugih slovenskih medijev, ki so se zače- li spraševati, zakaj je dobro, da so Slovenci množično pričeli zapušča- ti domače zobozdravstvene ordina- cije in nositi denar na rvaško, v Srbijo ali še dlje. Dilema med ce- nejšo storitvijo v strokovno morda manj zanesljivi, a tehnično pone- kod bolje opremljeni ordinaciji, ter med dražjo storitvijo nesporne kva- e bližje bralcem zatem zmanjšal. orda tudi zara- di neurejenih regulativ, vezanih na razmerje med močjo zaščite oseb- nih podatkov pacientov na eni stra- ni, in pooblastili inšpektorjev na drugi. Ko je recesija močneje pokazala svoje zobe, se je posledično znašla tudi na naši naslovnici. Pogled, na osnovi katerega naj bi se odloči- li, kaj nam je storiti, smo usmerili predvsem v prihodnost. Kakšna bo in kako se nanjo pripraviti. Slej ko prej se bodo rezultati obrnili navzgor. Do takrat pa je potrebno prevetriti naše stanje in v vsakda- njih rutinah poiskati in se znebiti tistega, kar počnemo brez pravega učinka. Predvsem pa ugotoviti, kje so naše prednosti in kaj bomo za njihov izkoristek morali čez 1, 2 ali 5 let imeti ter se na to temeljito pri- praviti. Velik pomen smo pripisali izbiri pravega marketinga, s kate- rim bomo ohranili stare paciente in privabili nove. Pred tremi leti smo na Srečanju stomatologov v Portorožu napovedali izhajanje našega časopisa v slovenskem jeziku litete, ki nudi večjo zaščito v prime- ru reklamacij, je ostala. Dejstvo je, da povprečni slovenski pacient ali pa tisti, ki v slovensko zobno ordi- nacijo ne zahaja pogosto, o možnih posledicah svoje odločitve ni do- volj dobro poučen. V ta namen bi bilo za zaščito slovenskega zoboz- dravstva prav gotovo smiselno pri- praviti akcijo na nacionalni ravni. Dotaknili smo se javnih razpisov. Problematiko pri svojem delu di- rektno, večinoma na negativen način, občutijo praktično vsi za- posleni v javnem zobozdravstvu. Sistem, ki naj bi znižal stroške ter preprečil korupcijo, se je skozi vsa leta spremenil v tekmo, pri kateri dobavitelji iščejo čim cenejše iz- delke, na spodnji meji sprejemlji- vosti. Davkoplačevalci, katerih denar naj bi se s tem prihranil pa so kot pacienti izpostavljeni tve- ganjem slabših materialov, z malo možnostmi, da bi na to lahko vpli- vali, razen če se ne odločijo za sa- moplačniško obravnavo. V prepri- čanju, da bi le-to zagotovo obrodilo pozitivne rezultate, smo predlagali, da razpisovalci namesto z zaostro- vanjem pogojev poizkusijo z večjo komunikacijo in s sodelovanjem z dobavitelji v obliki medsebojne konstruktivne izmenjave mnenj še pred izdajo razpisnih dokumenta- cij. Zaenkrat se po naših informa- cijah to še ni zgodilo. čisto pravi ponaredki. Smo za ne- kaj evrov razlike pripravljeni nositi riziko? Vabili smo vas na različne dogod- ke, posebej na tiste, ki so vsebovali kvalitetno izobraževanje ali pro- mocijo novih tehnologij, aparatov, materialov in še česa. Z veseljem smo poročali, kaj zanimivega se je tam dogajalo, predvsem z željo, da vas čim več prepričamo v to, da največ šteje, kar vaše oči direktno vidijo in kar vaša ušesa direktno slišijo! Vsak dan se moramo kaj novega naučiti in kongresi, sejmi, delavnice ali simpoziji so zagotovo najboljša priložnost za to. Cilj, ki nam ga ni uspelo v celoti izpolniti in ostaja pred nami še v prihodnje, je objavljanje več inter- vjujev z znanimi osebnostmi s po- dročja slovenskega zobozdravstva. Kljub temu niste spregledali zani- mive predstavitve primarija Tomi- slava okorela, dr.dent.med.,spec. pedont. in namarije igon, dr.dent.med., spec. ortodont., ki sta vsak na svoj način uspela izraziti trenutni pogled na aktualno pro- blematiko v slovenskem zobozdra- vstvu, na individualno odgovornost do ohranjanja temeljnega poslan- stva tega poklica in na lepoto tre- nutka, ko nam ta poklic prične vra- čati, kar smo s svojim delom vanj vložili. Med prvimi smo vas opozorili na pasti nizkocenovnih trgovcev, ki so se pojavili na slovenskem trgu. Neverjetne cene in na videz odlič- ni prihranki so kmalu pokazali tudi drugo plat medalje, saj smo postali priča pojavu blaga, proizvedenega za zijo in friko, ki je po tempe- raturno in higiensko nesledljivih poteh od tam prišlo nazaj v vro- po ter tudi v naše ordinacije. Tu pa tam se vedno pogosteje, ne glede na naše prepričanje, da kaj takega preprosto ni mogoče, pojavijo tudi Še enega pomembnega apela, ki smo ga objavili, ne gre spregle- dati. Poziva po, če je le mogoče, ohranjanju identitete slovenskega zobozdravstva, ne le kar se tiče pa- cientov in izvajalcev, pač pa tudi proizvajalcev, trgovcev, serviserjev in še koga. Tako, kot smo upraviče- no lahko malo jezni na vsakega pa- cienta, ki iz takega ali drugačnega vzroka odnese svoj, zobozdravstvu namenjen denar, raje v tujino, se vsaj za trenutek ozrimo še sami Najbolj odzivna tematika je sovpa- dala s povečanjem rednih in izre- dnih obiskov davčnih inšpektorjev v zobozdravstvenih ordinacijah v času, ko je izšel takratni časopis. nogi ste nas klicali z željo po di- rektnem davčnem svetovanju. al naše zmogljivosti niso tako veli- ke. K sodelovanju smo poizkušali povabiti nekaj za to usposobljenih podjetij, a do končne realizacije ni prišlo. K sreči se je pritisk kmalu Oprijemanje adhezivov na različne materiale poraba novejših generacij ob pravilni izbiri in poznavanju lastnosti olajšuje klinično delo ST v EU, enako programsko shemo in iste minimalne kvalitetne standarde ter tako omogočajo izvajanje stan- dardiziranih načinov sterilizacije. - Vse naprave, ki jih uporabljate v zobni ordinaciji, morajo po zakonu o varstvu pri delu biti vsako leto pregledane, če so še varne za upo- rabo. Po pregledu vam pooblaščen serviser izda uradno potrdilo. Izva- janje zakona nadzorujejo inšpek- torji za varstvo pri delu, zagrožena kazen za odstopanja pa je od 00 do 900 EUR. - Vsaki dve leti je predvideno opra- vljanje validacije avtoklava. Le-to opravlja s strani države pooblašče- no podjetje, ki izvede meritve tem- perature in tlaka. asi, ko avtoklavov ni bilo potreb- no vzdrževati, so mimo. Zaradi sofi sticiranosti naprav, vgrajenih senzorjev temperature, pritiska, vakuuma in ostalih sklopov, je po- trebno avtoklave redno obnavljati. Proizvajalci predpisujejo letni vzdr- ževalni servis specifi čno za vsak tip avtoklava posebej. Ponavadi nas, glede na frekvenco dela z avtokla- vom (nekateri pri 500, nekateri pa po 000 opravljenih sterilizacijah) lahko že prej, na to opozori kar na- prava sama, ki na prikazovalniku izpiše znak za SERVIS. S strani proizvajalca izšolan serviser nato izvede pregled predpisanih točk ter s paketom za vsakoletno vzdr- ževanje opravi zamenjave več se- stavnih delov, kot so: uparjevalnik, vodila vrat sterilizacijske komore, vakuumska črpalka, fi ltri, tesnila, cevke, ipd. Ti bi zaradi iztrošenosti oz. spremembe na materialu ob ne- zamenjavi lahko povzročili poškod- bo ali celo smrt osebe, ki upravlja z avtoklavom. Vedeti namreč morate, da avtoklav v fazi sterilizacije pri 0 in pritisku 2,5 bara ustvari na vrata sterilizacijske komore kar ,5 tone pritiska. Življenjska doba avtoklava ni od- visna od starosti, ampak od števila sterilizacij, ki jih je aparat opravil. Ob upoštevanju zgoraj napisanega pa lahko opravi tudi preko 5.000 sterilizacij. Več informacij lahko poiščete na www.avtoklavi.com. Želimo vam zadovoljstvo pri upora- bi vašega avtoklava, predvsem pa, da se vam ne bi zgodilo to, kar se je pred časom zgodilo enemu izmed slovenskih serviserjev, ko je prihi- tel na urgentni servis avtoklava in v njem našel ostanke pop corna. ŠT. 3 / LETO 4 Slovensko znanje elo z najnovejšim vakuumskim ulivalnikom ST vase in poglejmo, ali pri svojih na- kupih materiala morda lahko pogo- steje izbiramo izdelke slovenskih proizvajalcev ali nakup pri sloven- skih trgovcih. Potem bomo še toli- ko bolj lahko ponosni na domače! Za konec se vrnimo na začetek, kjer je v naslovu zapisano: e bliž- je svojim bralcem. Vsekakor smo se vam z vsem objavljenim poiz- kušali čim bolj približati. Tu pa se nismo ustavili. utrišnji dan se je danes že začel. Naše življenje se prepleta z digitalnim svetom. In- formacije so po internetu dostopne kjerkoli in komurkoli in prihodnost bo šla naprej samo še v tej smeri. Dental Tribune je na to pripravljen. Skoraj milijon aktivnih uporabni- kov na celem svetu dnevno obi- šče spletno stran Dental Tribune International. Od aprila je na njej na voljo tudi slovenska različica: www.Dental-Tribune.si . Na njej se nahajajo aktualne novice in elektronski izvod tiskane izdaje. V arhivu pa si lahko ogledate tudi prejšnje številke in izvode drugih svetovnih izdaj. Tu boste našli Dental Tribune Study Club, ki je namenjen izo- braževanju s članki in ebinarji (praktično poučevanje in predsta- vitev praks prek spleta), ki veči- noma potekajo v živo. Izvedene izobraževalne vsebine se po obja- vi arhivirajo na spletu za kasnejše predvajanje kadarkoli. V sklopu izobraževanj se lahko prijavite tudi na Tribune CME (Clini- cal Masters Programs), medna- rodno certifi ciran izobraževalni program (D CP), ki preko celega leta na različnih lokacijah v Evropi s priznanimi predavatelji zagotavlja celovito usposabljanje na vseh področjih zobozdravstva. Vabimo vas, da redno obiskujete našo spletno stran, se naročite na želene vsebine in nam na naslov: prodaja@dental-tribune.si spo- ročate vse, kar se vam zanimivega utrne ob vaši dejavnosti. e nasvet: V pple appstore si lah- ko brezplačno naložite aplikacijo za iPD ter se tako avtomatsko povežete z Dental Tribune, kjerko- li je na voljo brezžična internetna povezava. SLOVENIJA SEPTEMBER 2013 Začasne krone in mostički Zahteve po večji estetiki, trajnosti, kvalitetni izdelavi ST ompetence in esthetics Program simpozija, unaj november STI ŠT. 4 / LETO 4 T v ortodontiji in implantologiji valitetna sprememba načina dela in pristopa k delu ST novo 1 POPOLNA ZOBNA PASTA ZA LAJŠANJE OBCUTLJIVOSTI ZOB LAJŠANJE OBCUTLJIVOSTI ZOB Zobna pasta Sensodyne® Complete Protection s tehnologijo NovaMin® – napreden pristop k lajšanju preobcutljivosti zobovine VEDNO UPOŠTEVAJTE NAVODILA NA EMBALAŽI. Ščetkajte dvakrat dnevno in ne več kot trikrat dnevno. Pri ščetkanju se izognite požiranju in izpljunite. Ponovno namestite pokrovček, da preprečite sušenje paste. OPOZORILA IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Shranjujte nedosegljivo otrokom! Izdelek ni primeren za otroke do vključno dvanajstega leta starosti, razen po navodilu zobozdravnika ali zdravnika. Občutljivi zobje so morda pokazatelj kakšne druge težave, ki zahteva pregled pri zobozdravniku. Če simptomi ne prenehajo ali se poslabšajo, obiščite zobozdravnika. Če se pojavi draženje, prenehajte z uporabo. Stanovska združenja niso nekaj novega. Kot zelo uspešna so se za svoje člane pokazala že pred ne- kaj 100 leti. Pot od takratnih ce- hov do dandanašnjih oblik je bila polna najrazličnejših sprememb na področju njihovega organizi- ranja, politike vodenja, agitiranja članstva, različnih stopenj uspe- šnosti itd.. Cilji pa so vedno bili enaki: zagotoviti svojim članom varnost, omogočiti lažje odpra- vljanje težav, zaščititi jih pred negativnimi vplivi raznih politič- nih odločitev, pred recesijo, pri- lagoditi jih na hitre spremembe tehnologij in zadostiti njihovim potrebam po novem znanju. ov veter začetku bo v jubljani vrhunski dogodek ZZIZPS sopisa pripravlja ZZIZPS občni zbor, na katerem bodo govorili o spremembah in novostih, tako na področju planiranja aktivno- sti, kakor tudi na kadrovskem, fi - nančnem in še katerem področju. Največji zalogaj prihodnjega leta biti kar se da raznovrstno paleto predavateljev in demonstratorjev. Vse vaše morebitne ideje, želje ali predloge za predavatelje lah- ko še do 15. oktobra sporočite na naslov: blanka.gaberc@gzs.si . S prvovrstnim seminarjem pa priznanih cen ZZZS in dogo- vorjenega tarifnika - »Zelene knjige«; • ukrepi za nadaljevanje razvoja in večanje kvalitete; • večanje prepoznavnosti v stro- kovni in širši javnosti; • skrb za kontinuirano izobraže- vanje; • ukrepi za preprečevanje čez- mejne konkurence; • informiranje svojih članov; • s ponudbo prevzema vrste ne- produktivnih poslovnih obve- znosti omogočiti laboratorijem, da več razpoložljivega časa namenijo svoji stroki in pro- duktivnim dejavnostim. V prvi Utrinek z dobro obiskanega zadnjega strokovnega seminarja leta 2011. se bo dogodil že konec januarja, zato so se priprave nanj že začele. Po premoru v letih 2012-13 bodo ponovno organizirali visoko kva- litetni dvodnevni strokovno izo- braževalni seminar z naslovom LABORATORIJSKA PROTE- TIKA 2014. V skrbi za svoje nekdanje slu- šatelje oziroma s poslanstvom ohranjanja in pridobivanja novih znanj se dogodku pridružuje tudi Zdravstvena fakulteta v Ljublja- ni, ki bo za izvedbo vseh dejav- in Značilnost takih združenj skozi zgodovino je njihova periodič- nost. Včasih se v njih skoraj nič ne dogaja, drugič spet prekipe- vajo od energije in dobrih idej, ki jim sledijo različne izpeljane aktivnosti. Za Združenje zobo- tehnikov inženirjev zobne protetike Slovenije (ZZIZPS), ki deluje v okviru Podjetniško trgovske zbornice pri Gospodar- ski zbornici Slovenije, lahko re- čemo, da v letošnjo jesen, kljub težkim časom za slovenske labo- ratorije, prihaja z novim elanom in tako svojim članom vliva nove vzpodbude in upanje v čim hitrej- ši izhod iz krize. Nekaj dni po izidu te številke ča- ZZIZPS ima prostore v poslovni stavbi GZS na Dimičevi ulici 13 v Ljubljani. se dejavnosti ZZIZPS, ki bo v prihodnjem mesecu praznovalo svoj trinajsti rojstni dan, v letu 2014 vsekakor še zdaleč ne bodo končale. Globoko zavedajoč se ne rožnate ekonomske situacije, v kateri se nahaja veliko njenih članov, bo intenzivno delovalo v najrazličnejših smereh. Kot pr- venstveno bo to: • ukrepi za lajšanje pogojev do- govarjanj z naročniki storitev; • ukrepi za zaščito cen, predvsem vrsti so to: izvajanje pravne za- ščite, davčnega svetovanja, ra- čunovodske in organizacijske pomoči, oglaševalskih aktivno- sti, lobiranja in podobno; • ter še druge aktualne vsebine. »Združeni smo močnejši« je ge- slo internega biltena GZS - PTZ, ki ga pod imenom Veter pozna- jo vsi njeni člani. Soustvarjalci programov ZZIZPS vas vse, ki še niste člani, vabijo, da tudi vi ujamete nov veter in se jim pri- družite. Nenazadnje boste kot člani deležni nezanemarljivega popusta že pri plačilu kotizacije za napovedani Seminar! nosti zagotovila svoje prostore. Seminar bo potekal v petek, 24. ter v soboto, 25. januarja. Poleg vrhunskih predavanj bodo orga- nizirali tudi veliko zanimivih de- lavnic. Nekaj bo takih, na katerih bodo obiskovalcem demonstra- torji prikazovali in razlagali nove veščine, nekaj pa bo tudi takih, kjer se boste v novih tehnikah ali materialih lahko preizkusili sami. Posebno skrb bo organizator na- menil sejemskemu delu dogod- ka. V koordinaciji s časovnikom predavanj in delavnic bo zago- tovljeno dovolj časa, da si bodo vsi obiskovalci lahko podrobno ogledali razstavne prostore. Prav tako bo poskrbljeno, da bodo vsi razstavni prostori na atraktivnih lokacijah dobro vidni in osvetlje- ni, ter da bodo razstavljavci imeli na voljo dovolj prostora. Poleg rednih aktivnosti dogodka se bo zvrstilo tudi nekaj nefor- malnih pogovorov o aktualnem položaju laboratorijske zobne protetike v Sloveniji in drugih za- nimivih temah. Nikakor pa ne gre izpustiti še večernega družabne- ga programa, ki bo prava posla- stica, a naj podrobnosti zaenkrat ostanejo še skrivnost. Da bi bila predavanja in delavni- ce čim bolj aktualne in zanimive, si bo organizator prizadeval do- SLOVENIJA SEPTEMBER 2014 Steklena vlakna iroka paleta možnosti in načinov uporabe v zobozdravstvu ST ova generacija zobnih past a kaj moramo še posebej paziti pri izbiri zobne paste STI »e, je rekel moj oče, ko smo pred slabimi 0 leti do- mov dobili anketni vprašalnik z vprašanjem, ali bi v hiši imeli te- lefonski priključek. »Mi pa tega ne potrebujemo Telefon ne bo motil našega življenja« Te, za našo družino znamenite stavke, je izrekel kakšen mesec ali dva po tem, ko sem v šolo, skrivaje pred učiteljem za matematiko, so- šolcem ponosno prinesel pokazati digitalni kalkulator z velikim rde- čim prikazovalnikom, s katerim naj bi učenje poštevanke naenkrat postalo nepotrebno. Podaril mi ga je oče, ki ga je kot direktor ene izmed tedanjih ISKER prinesel s poslovne poti v tujini. Kontrasti vseskozi spremljajo naša življenja. Tudi kontrast nav- dušenosti nad novostmi na eni in nerazumevanjem, kaj nam le te prinašajo, na drugi strani. S tem ne želim opravičevati svojega očeta. Morda je bil pod vplivom mojega deda, ki je pred njegovimi očmi v poznih 50-tih letih v ogenj vrgel toaletni papir, ki ga je moja stara mama prvič kupila v trgovini in rekel, da je na koščke lepo raz- trgan Ljubljanski Dnevnik čisto v redu in da se pri hiši ne bo zapra- vljalo. Obeh zgodb sem se spomnil ob nedavnem obisku nekaterih zo- bozdravstvenih ordinacij v Sko- pju, Prištini, Podgorici in Saraje- vu, verjetno pa je podobno tudi še kje drugje. Prav vse ordinacije so imele velike monitorje, povezane z intraoralnimi kamerami, povsod je bil ob steni zložen RTG apa- rat, presenečen sem opazil celo en pomivalni stroj, kar nekatere zahodnoevropske države počasi vpeljujejo v standardno opremo zobozdravstvenih ordinacij, za či- ščenje inštrumentov, preden gredo v sterilizator. Obiski slovenskih ordinacij, med katerimi – da ne bo zamere – so vsekakor tudi svetle izjeme, poka- ti ponudniki dentalnih storitev čez mejo, ki so naše paciente pričeli z agresivnim marketingom nago- varjati celo s pregrešno dragimi reklamami na slovenskih TV po- stajah. Vprašanje je, koliko časa bo strah pred slabšo kvaliteto dela Mešalec alginata v 5-8 sekundah izdela popolnoma homogeno maso alginata, ki v celoti preprečuje napake v odtisih zaradi mehurčkov. žejo drugačno sliko. Jasno je, da se s sodobnejšo opremo zmanj- šuje število reklamacij, povečuje kvaliteta dela in veča zadovoljstvo pacientov. Vprašanje, ki se poraja, pa je: zakaj lastniki slovenskih zo- bozdravstvenih ordinacij menijo, da njihova ordinacija ne potrebuje visoko kvalitetne polimerizacij- ske lučke z večjo paleto valovnih dolžin svetlobe, naprednejšega odstranjevalca zobnega kamna, ki ne poškoduje sklenine, vibracij- ske brizge za popolnejšo irigacijo in širjenje koreninskih kanalov ali drugih tehnoloških novosti Ali s stagnacijo na obstoječih pogo- jih dela ne sprejemajo rizikov za manjšo uspešnost terapij, ampak povečujejo tudi nezaupanje paci- entov Vsekakor so to in še kakšno drugo slabost s pridom pričeli uporablja- še obdržal paciente na tej strani meje, če pa preko nje vidijo so- dobnejšo opremo ter seveda tudi cenejše storitve. Eden od uspešnih argumentov pri odločitvi za investicijo v po- sodobitev ordinacije je vsekakor lahko tudi širši pogled na fi nanč- no konstrukcijo investicije. Obi- čajno se vsi najprej pozanimamo o ceni. Ko izvemo, da - vzemimo ibringe revoluionarno izboljša iniiranje in razpršitev ter posledično učinkovanje kateregakoli irigaijskega, širitvenega, dezinekijskega ali drugega endodontske ga preparata v koreninski kanal. za primer mešalec alginata - stane 00 evrov, nas informacija o tem znesku (pri čemer, zanimivo, nje- gova veličina niti ni pomembna) običajno odvrne od odločitve za nakup. e pa bi nam nekdo zago- tovil, da je pripravljen zavarovati napake, ki se nam bodo pripetile v prihodnjih 0-tih letih pri od- tiskovanju, s tem da mu v prvih dveh letih plačamo precej manj kot evro za vsak odtis, nato pa bi zavarovanje nadaljnjih let potekalo brezplačno, se nam bi to zagotovo zdela odlična priložnost. Vendar gre pri obeh pogledih za enakovredno ponudbo. Boljša je podoba naših zobozdra- vstvenih ordinacij glede uporabe sodobnejših, s tehnološkega sta- lišča kvalitetnejših in z medicin- skega stališča varnejših materia- lov. Primerjava s prej omenjenimi vzorčnimi ordinacijami iz glavnih mest nekaterih drugih vzhodnoe- vropskih držav pa vseeno pokaže zanimive razlike. Ne glede na teh- nično boljšo opremljenost v njih uporabljajo več amalgama kot pri nas. Dejstvo, ki ga morda lahko pripišemo občutno večji tendenci po čim cenejših tretmajih, nika- kor pa ne slabšemu poznavanju materialov. Na drugi strani te iste ordinacije namreč ne tako redko že imajo kompozite brez Bisphenol-A (BPA), medtem ko v slovenskih or- dinacijah tovrstne ozaveščenosti še ni tako veliko. Obe omenjeni strokovni neznan- ki: ali se količine živega srebra v amalgamskih zalivkah ter ali se količine Bisphenol-A v kompo- zitnih restavracijah resnično iz- ločajo v človeško telo v tolikšni T. LETO 5 Digitalna dentalna fotografija epogrešljiv pripomoček pri raziskovalnem in rednem delu ST meri, da le to lahko povežemo z ugotovljeno zmanjšano reproduk- cijsko sposobnostjo mlajše moške populacije inali drugimi ne tako nedolžnimi zdravstvenimi teža- vami, sta zagotovo vprašanji, na katera že zaradi vmešavanja lobi- stov proizvajalcev tako z ene kot z druge strani še dolgo časa ne bo jasnega in dokončnega odgovora. V igri je enostavno preveč denarja in veliko kartelnih interesov. Sod- bo si mora zato ustvariti vsak sam, kakor tudi preko te svoje odloči- tve sprejeti odgovornost do paci- enta pri uporabi enega ali drugega materiala. Za pravilno odločitev je vseka- kor potrebno čim širše strokovno znanje. V današnjih časih je ena najzanesljivejših poti do le-tega obisk dentalnega sejma ali se- minarja. Na kar nekaj tovrstnih prireditev vas vabijo objave v tej li je prisotnost P v kompozitu nevarna za naše zdravje ali ne, je vprašanje okrog katerega se bodo še kresala mnenja stro kovnjakov. dločitev o uporabi in odgovornost do paienta pa je vaša. številki vašega časopisa. »om- petence in esthetic« v Beogradu, »Različni vidiki kakovosti v zo- bozdravstvu« v Mariboru
ali ne- mara »Aesthetic and Restorative dentistry« v Dubaju. To so dogod- ki, ki vam jih toplo priporočamo. Obenem pa vam za motivacijo udeležbe na njih v prihodnjem letu posredujemo vtise z nekaterih drugih, ki so se nedavno odvili. Spet o tretjih pa smo se, ne glede na to, da so nekateri pred leti bili paradni konji stomatoloških do- godkov v Sloveniji, zaradi velike- ga padca vrednosti in kvalitete ter nezainteresiranosti organizatorjev odločili, da o njih tokrat raje ne spregovorimo. COMPETENCE IN ESTHETIC 2014 15. november 2014, Beograd BELEXPO centar & Holiday Inn BEOGRAD BEOGRAD BEOGRAD S T I SLOVENIJA JUNIJ 2014 CAD/CAM Dobro sodelovanje med zobozdravnikom in laboratorijem omogoča prihranke in večjo kvaliteto ST pikotomija va klinična primera kirurških postopkov ST Parodontološki dnevi, led Takih dogodkov si želimo še več STI Hipokratova prisega in po njej novodobnejša enevska dekla- racija sta, ne glede na to, koli- kokrat sta tekom zgodovine bili zlorabljeni, nedvomno soomo- gočili tisto, kar danes imenuje- mo boljši svet. obe sta osredotočeni pretežno le na človeka oziroma pacienta. Tako konkretnejših pobud za širše sistemske premike pri ohranjanju boljšega sveta od njiju ni priča- kovati. V poslanstvu, ki se je z leti študija in kasnejšega izobra- ževanja izoblikovalo v nas ter se v nekem trenutku manifestiralo v omenjeni prisegi, pa nam želja po- magati bolniku posredno vendarle narekuje tudi skrb za okoliščine, ki nam bodo omogočile dajati to pomoč na kar se da najboljši na- čin. Posamezniki sami vsega nikoli ne zmoremo, zato se že od davnine združujemo v skupnosti ter v njih vzpostavljamo različne režime. Ne glede na to, kakšni so ti režimi, pa se je v njihovih strukturah vedno izoblikoval nekakšen svet stare- šin ali modrecev, katerih številne izkušnje in poznavanje preteklosti so na nek način že statistično za- gotavljale večjo količino pravilnih odločitev in boljše vizije. Tudi konikt generacij ni nekaj novega in sveti starešin so vedno bili soočeni z nestrinjanjem mlaj- ših generacij. anj znano pa je dejstvo, da se je to nestrinjanje povečevalo ne le z naraščanjem števila prebivalcev in posledično večanjem števila mladih, pač pa tudi z večanjem števila napačnih odločitev starešin, ki so nastale predvsem zaradi neupoštevanja novega pomembnega dejstva pri oblikovanju odločitev in vizije. To dejstvo je, da na število pravilnih odločitev manj kot včasih vpliva- jo bogate izkušnje in poznavanje preteklosti, vedno več pa spre- mljanje sedanjosti. Vsakemu čla- nu sveta starešin se nekoč zgodi, da slednjega ni več sposoben. Vrnimo se nazaj k zobozdravstvu in se vprašajmo, kdo je najbolj poklican, ali bolje rečeno usposo- bljen, da lahko sledi novim spo- znanjem v stroki, se seznanja z novimi dosežki raziskav, opazuje nove trende in vzpostavlja kriti- čen odnos do negativnih rešitev, pri čemer bi seveda moral znati usmerjati ali korigirati vizije ter Vizija slovenskega zobozdravstva o imamo, jo gradimo, se nam zdi samoumevna ali nepotrebna? predpisi ov(b)irali na vseh možnih točkah, ali ubobožani javni sektor, ki ga čez nekaj let v zobozdravstvu morda skorajda ne bo več. Kaj pa amalgami So res nevarni ali ne Zakaj so jih nekatere evrop- ske države prepovedale, a jih prav iste istočasno še vedno izdelujejo in izvažajo v druge evropske drža- ve Komu verjeti in kakšen način uporabe izbrati, da bomo ne le za- dovoljevali predpise, temveč tudi ne škodovali pacientu, kakor smo nekoč prisegli Zakaj imajo vse države okoli nas da ne bo pomote, to so tako Ita- lija, vstrija, adžarska in rva- ška, kakor tudi še mnoge za njimi - večje število zobozdravnikov na prebivalca in večje število CD C rezkalnih sistemov na zo- bozdravnika (in podobnega bi se našlo še veliko) V čem je naša izjemnost, da našim prebivalcem s toliko manjšimi viri zagotavljamo enakovredne ali boljše storitve, ali pa tu nekaj manjka e se še tako branimo in brijemo norce iz meričanov, se beljenju zob ne bomo mogli izogniti. Slej Kdaj se bo v Sloveniji pojavila prva mobilna zobozdravstvena enota? pobudam ni videti konca. ktualne so nedavne katastrofalne poplave. e naša zobozdravstvena služba pripravljena nanje V tujini poznajo mobilne zobozdravstvene enote. e bi jo imeli, bi jo v okvi- ru pomoči morda lahko poslali na prizadeta območja. e čas za kaj podobnega pri nas že dovolj zrel Kdo naj se loti tega projekta: pri- vatni sektor, ki ga bodo državni sprejemati nove odločitve. Nema- ra pa bi se morali celo vprašati, ali je sploh kdo pripravljen sprejeti tak izziv. Težko si na tem mestu predsta- vljam kogarkoli drugega kot ne- koga iz stroke. S tem pa se število ustreznih kandidatov za člane v zobozdravstvenem svetu starešin zelo zoži. In ker je značilnost Slo- venije ta, da se več ali manj med seboj vsi poznamo, nam je lahko jasno, da bo ob naši individualni indiferentnosti velika verjetnost, da se še nekaj časa prav veliko ne bo spreminjalo in bomo vsi zgolj le govorili o tem, kako da so spre- membe potrebne. Toda ali so res i nam ali našim pacientom njihove uveljavitve pri- nesle kaj koristnega, zanimivega, uporabnega, ali bi nemara bilo ravno obratno Katere, če sploh, so na področju zobozdravstva teme, mnenja ali zahteve, o kate- rih potrebujemo nove vizije, ker iz množice nasprotujočih si obstoje- čih mnenj ne zmoremo več izlu- ščiti zrna od plev Na prvi pogled jih ni veliko, prav- zaprav se zdi, da jih je zelo malo. Ko pa začnemo izdelovati seznam, aj storiti a bomo tui mi eleni vrunsi iobraevalni ooov ot so bile prestavitve poseov na pacienti pre amerami a obisovalce neavnea Dentea v Zarebu ko prej nas bo preplavilo, verjetno bolj, kot si predstavljamo. esda nas ščitijo nekateri evropski pred- pisi, ki so nedavno znižali dovo- ljeno mejo peroksida iz več kot 30 na sprejemljivih . Toda ali bo to dovolj, da vzpostavimo varne standarde in odpremo naše ordinacije novim časom, ali pa nas bodo zahteve trga povozile Koliko časa še bomo na naših sim- pozijih poslušali vedno iste pro- fesorje z istimi temami, ali pa se bomo na kongres raje prišli samo registrirati, na začetku zgolj zaradi pridobitve licenčnih točk, nato pa jo mahnili na sprehod ob obali In koliko časa bomo prav zaradi tega v našem poslanstvu sprejemali te iste točke in njihove podeljevalce kot edino merodajne za upravlja- nje sistema ugotavljanja naših sposobnosti e celotna transformacija zoboz- dravstva, morda z izjemo pedon- tološkega in travmatološkega sek- torja v privatni sektor, kakor so to po pridobitvi samostojnosti storile nekatere druge države, pravilna in sovpada z vizijami, ki jih imamo Nam obstoječi sistem dobave materialov instrumentov, ki jih uporabljamo: javna naročila z najnižjo ceno kot edinim meri- lom v javnem sektorju in nenehno podajanje kljuke naše ordinacije med najrazličnejšimi zastopniki in prodajalci v privatnem sektorju, še ustreza, ali pa želimo na tem po- dročju doseči nekaj več higiene Nam dolgoletna uporaba vedno is- tih materialov istih proizvajalcev tokom našega študija pravzaprav ne vceplja napačne indoktrine, nam zmanjšuje kvaliteto študija in oži pogled na svet vsem tem in še marsičem ima- mo vsak zase svoje mnenje, ki pa na širše dogajanje ne vpliva veli- ko. Povprečen zobozdravstveni delavec v Sloveniji resnici na lju- bo o sokreiranju skupnih stališč do posameznih tem ne ve veliko ozi- roma je o tem premalo obveščen. e dejstvo, da se veliko pravza- prav ne spreminja, pa nas lahko opozori na nevarnost tega, da ob- stoječa vizija morda ne odgovarja več potrebam sedanjosti za načrte v prihodnosti. In kdo bo v tem procesu poskrbel za skoraj pozabljenega pacienta, ki mu je vse skupaj pravzaprav na- menjeno in SLOVENIJA APRIL 2014 ŠT. 2 / LETO 5 Previdnost pri irigaciji Lastnosti raztopin je potrebno dobro poznati STI Skrivnost je v kon troli proizvodnje Zakaj enkrat naredimo izvrsten odtis, drugič pa se čisto ponesreči STI ov pristop Dobre estetske rezultate lahko dosegamo na različne načine ST Brez njih ni napredka Dober mesec dni je minilo od enega redkih dogodkov, ki nas vsake toliko časa tako močno poveže, da nam previdnost ne narekuje več skrivanja čustev. denti cirani z našimi junaki smo pred TV ekrani trpeli vsak na svojih namišljenih smučeh in se skupaj z njimi borili za olimpijske kolajne. Dokaz, da znamo sprejeti, da znamo biti ponosni na uspehe okrog nas in da se zavedamo, da s podpo- ro svojim predstavnikom koristimo mnogim in s tem v veliki meri tudi samim sebi. ljučna pri tem je naša kritičnost pri razpoznavanju svojih predstavnikov. zjemne posameznike imamo namreč še na mnogih drugih področjih, kot na primer v kulturi, umetnosti, družbi, zdravstvu, raziskovanju, inovatorstvu in še kje, a le ti ob pomanjkanju medijske podpore žal vse prevečkrat ostanejo spregledani. Na najodmevnejšem slovenskem zobotehničnem dogodku zadnjih nekaj let Seminarju aborato- rijska Protetika 2014, ki se je odvijal konec letošnjega januarja v Ljubljani, smo se pogovarjali z enatom Makovcem. Na se- minarju je izvedel zanimivo pre- davanje o večslojnih akrilatnih zobeh, ki so jih pod njegovim strokovnim vodstvom razvili v slovenskem podjetju Polident. kot oblikovalec zob za kalupe, ki so potrebni za proizvodnjo akri- latnih zob za proteze. Nekdaj so se kalupi izdelovali iz mehkejših materialov z galvansko tehniko, danes pa so rezkani iz kaljenega nerjavečega jekla. Nove tehnologije Kot uporabniku CD-C- -a v industrijske namene se mi -C tehnologije je bil nekako naraven potek razvoja proizvo- dnja P oziroma akrilatnih diskov za različne rezkalne sis- teme. Slednji so bili prvič pred- stavljeni leta 200 na Klnskem sejmu in trenutno predstavljajo najhitreje rastoči program pod- jetja. Na začetku so bili to diski le za začasne krone in mostičke ter za precizijsko litje, danes pa je ponudba razširjena na vse, od nove linije zob ef-Line sem sku- šal odpraviti vse slabosti, ki sem jih opazil pri konkurenci. Nekateri proizvajalci imajo za- poslene vrhunske zobotehnike, ki oblikujejo zobe, potem pa orod- jarje, ki se na zobe ne spoznajo in zgolj izdelujejo kalupe. To se pozna predvsem v umetno raz- širjenih zobeh v delilnem prede- lu, kjer se zapirajo kalupi. Drugi uporabljajo več slojev samo za prednje zobe in nekoliko varču- jejo pri zadnjih, to se nato izraža v tem, da je zob večbarven samo spredaj-bukalno, z zadnje strani pa je temnejši v vratni barvi. Pri ef-Lineu je bilo ključnega po- mena sprejemanje kompromisov med oblikovanjem in industrij- sko proizvodnjo. Glede na odzi- ve ljudi iz stroke, pa tudi večjih delanimi mikro in nano delci, kar zagotavlja 50 boljšo abrazijsko odpornost ob visokem elastičnem modulu. Slednji je predvsem po- memben pri kombiniranih delih ali na vijačenih konstrukcijah na zobnih vsadkih. Kar nekaj prizna- nih proizvajalcev kompozitnih zob je namreč imelo veliko te- žav s pokanjem zob na kovinskih ogrodjih. Ker smo se želeli temu izogniti, smo opravili veliko pri- merjalnih testov na simulatorju žvečenja in dosegli odlične rezul- tate. Tudi testi zabarvanja materi- ala so se izkazali kot zelo dobri. Pri samem oblikovanju zob so bili izhodišče naravni anatomsko oblikovani zobje, posebej primer- ni za kombinirane snemno-fi ksne tehnike ter za vijačene proteze na zobnih vsadkih. Vsekakor se lah- Nam pa je povedal veliko zanimi- vega tudi o drugih temah: Zobotehnika Poklic zobotehnika zahteva po- znavanje različnih materialov, kot so: silikoni, mavci, vložne mase, kovine, akrilati, kompo- ziti, keramika. Predvsem pa po- znavanje tehnologij in tehnik za delo z njimi. V zobotehniko so preneseni postopki in materiali iz različnih industrijskih področij, kot so majhna livarna, keramič- na delavnica, oddelek za umetne materiale. V sedanjem času pa je neizbežna uporaba računalniško podprtih tehnologij CD-C. Vedno sem stremel k najnovejšim tehnološkim dosežkom. Po de- setletnem obdobju v zobotehnič- nem laboratoriju sem se leta 2004 pridružil razvojnemu oddelku Po- lidenta. d leta 2005 se ukvarjam s CD-C-om, v glavni meri je takoj pojavila želja po preno- su tehnologije v zobno tehniko. Stremenje k novim tehnologijam me je privedlo do tega, da sem leta 200 izdelal CoCr lasersko sintran mostiček za očeta. To je dodajalna tehnologija, ki se šele sedaj pojavlja tudi v slovenskem prostoru, pa čeprav v manjšem obsegu. Takrat pa smo to izvedli v italijanskem izdelovalnem centru. Leta 200 smo nato na Polidentu nabavili opremo za modeliranje in izdelavo cirkonijevih ogrodij: skener, programsko opremo ter rezkalni stroj in pričeli s ponuja- njem storitev izdelave brezkovin- skih ogrodij slovenskim zoboteh- nikom. Novi izdelki Kot proizvajalci akrilatnih zob z vsem potrebnim znanjem o ma- terialih in pigmentiranju le teh v hiši ter usmeritvijo v nove CD- večslojnih diskov, radioopačnih rentgensko vidnih diskov, diskov za totalne proteze, ter modelnih diskov, ki se bodo uporabljali za izdelavo delovnih modelov ob prehodu na intraoralno skenira- nje. blikovalski biser Zelo malo zobotehnikov ima pri- ložnost oblikovati linijo zob za proteze in to v svetovnem merilu. V Sloveniji sem zagotovo edini, saj je tudi Polident edini proizva- jalec zob za proteze. Takšna čast pa vsekakor zahteva tudi veliko odgovornost. Ker nas je gnala predvsem želja po novem, bolj- šem izdelku od obstoječih, je bila prva faza analiza konkurenčnih zob vodilnih svetovnih proizva- jalcev. Pri vsakem lahko najdemo slabosti, ki so v bistvu kompro- mis med tem, kako naj naraven zob zgleda ter njegovo industrij- sko proizvodnjo. Pri oblikovanju konkurentov na mednarodnih sejmih menim, da nam je to kar dobro uspelo. ef-Line je prvi zob, ki je v celoti narejen z doma- čim znanjem. In sicer od samega oblikovanja, razvoja materiala, pigmentiranja, izdelave kalupov, proizvodnje, skratka čisto vse je »made in Slovenia«. Kljub temu, da Polident kot pro- izvajalec zob obstaja že 5 let, se je projekt ef-Line začel kot čisto prazen nepopisan list. Vse smo naredili na novo. Tudi razvoj materiala z novo mešanico pre- -polimeriziranih zamreženih poli- merov z dodanimi površinsko ob- ko zobje uporabljajo tudi za total- ne proteze z nekoliko individuali- zacije. V ta namen pa imamo na Polidentu pester izbor oblik tudi v drugih linijah. Površinske strukture zob, detajlne okluzalne ploskve, mameloni in skleninske poke pri prednjih zo- beh, vse to so elementi, ki v celoti dajejo zobem naravnost. Posebna pozornost je bila posvečena tudi barvam in slojem. Tako prednji kot zadnji zobje so štirislojni. olj kot samo število slojev pa je pomemben končni izgled zob. V osrednjem delu zoba je osnovna barva po -D barvnem ključu. V SLOVENIJA DECEMBER 2013 ŠT. 5 / LETO 4 omača pamet Interviju z oranom aleševiem ob otvoritvi rezkalnega centra v jubljani STI razširil še na gingivalni predel. Daleč največ aplavza pa je požela predavateljica dr.Francesca Vaila- ti, ki je že na meji zamere s strani svojih kolegov zagovarjala dok- trino, po kateri bi morali tudi v še tako veliko škodo estetiki, če je le mogoče, čisto do konca ohranja- ti vsak naravni zob ali del zoba. V šali je celo dejala, da svedrov za brušenje sploh ne bi smeli več imeti ter da bi implantologi mora- li prenehati verjeti v to, da lahko naredijo nekaj bolj originalnega, kot je naravni zob. Prihodnji Competence in sthe- tics bo naslednje leto izjemoma že sredi junija v Londonu. Nato se bomo jeseni 2014 videli v e- Oskrba zobnih travm Pri mladih je potrebno rešiti čim več – tudi lepoto ST Laboratorijska protetika Program strokovno izobraževalnega seminarja STI dor gre na unaj, naj pusti trebuh zunaj slovenske meje. Tudi zato smo na sprehodu po veličastni stavbi kon- gresnega centra Avstrija, ki stoji le lučaj od znamenitega stolpa Donauturm, srečali veliko sloven- skih stomatologov in zobotehni- kov. Dobra slovenska udeležba pa je prav gotovo bila tudi posledica tako posebnih ugodnosti, ki so jih slovenski zastopniki Ivoclar Viva- denta pripravili za svoje stranke, kakor tudi odličnega lanskega simpozija, ki se je, kakor se boste gotovo spomnili, odvijal v sose- dnjem Zagrebu. Slovenija pa na kongresu ni bila prisotna zgolj s številnimi obisko- valci. Na svojem razstavnem pro- storu se je predstavilo tudi nekaj naših dentalnih depojev s svojim programom. Pozorni obiskovalec je tako pogrešal morda le našega predstavnika med predavatelji, kjer nas je lansko leto uspešno zastopal prof. dr. Marion. Bolj malenkostno pa smo bili zastopa- ni tudi na srečanju »opinion ma- kerjev«, ki ga je Ivoclar Vivadent še pred uradnim začetkom konfe- rence pripravil za ožji krog stro- kovnjakov z različnih področij, ki so na terenu ključni za podpo- ro novim programom. Tak je pač svet, v katerem živimo. e tako izvrstni izdelki in materiali in še tako dobre akademske vsebine in odkritja brez uspešnega lobiranja in marketinga danes nimajo mo- žnosti uspeha. Tega se pri podjetju zavedajo in v dobro pridobivanja našega lastnega znanja se lahko veselimo, da so poleg proizvodnje in izobraževalnih dejavnosti v svoje poslovanje uspešno integri- rali tudi trženjske aktivnosti. V dveh dneh se je pred 100 obi- skovalci iz 34 držav zvrstilo 1 vrhunskih predavanj in 12 delav- nic. Programi so se neprenehoma odvijali tudi na preko 20 razstav- nih prostorih, v sklopu prireditve pa je pod pokroviteljstvom Nobel Biocarea vseskozi delovala kli- nika, kjer so si obiskovalci lah- ko direktno na pacientih ogledali uporabo najrazličnejših pristopov, materialov, instrumentov in apa- ratur. Na vseh področjih je bilo pred- stavljenih veliko število novosti. Vsekakor več, kot bi jih priča- kovali za čas, ki ga morda že kar malo preveč stereotipno imenuje- mo recesija. Na zahodu jo bodo izgleda vsak hip pozabili. Veliko zanimanja je tako požela novica o pridružitvi ilanda. Ivoclar Vi- vadent je s to potezo nedvoumno zakorakal na pot CAD/CAM-a. Glavni razstavni prostor je bil na- menjen popolnoma novi generaci- ji peči za peko porcelana Progra- mat P310 in P510, v katero so kot prvi vgradili IR kamero za boljšo kontrolo peke. Gingiva Solution je tendenco iskanja višjih estet- skih standardov iz zobne sklenine ogradu. ez dve leti pa ponovno novembra na Dunaju. V želji, da ob upadu kvalitete nekdaj para- dnih slovenskih dentalnih dogod- kov, kot so bili tisti v Portorožu, Rogaški Slatini ali na Bledu, slovenska dentalna praksa ne bo izgubila vezi z novimi trendi, ma- teriali in doktrinami, upamo, da se bo tudi v bodoče tovrstnih odlič- nih izobraževalnih kongresov še naprej udeleževalo čim več slo- venskih obiskovalcev. Pregovor, ki se bo tega najve- čjega slovenskega mesta, kakor so ga občasno imenovali neka- teri kronisti, bržkone držal za vedno. Vsak korak spremlja- joča draginja kmalu pripelje do vprašanja, zakaj sploh tja odgovor je več kot na dlani zgodovina, kultura, umetnost ali znanost - vse je preprosto na superiornem in nepremaglji- vem nivoju. ar naenkrat lahko dobiš na enem mestu, postane vrednejše od denarja in prego- voru se samo še nasmejiš. Mi smo se tokrat odpravili na vr- hunski simpozij o dentalni esteti- ki: Competence in Esthetics, ki ga je novembra tradicionalno organi- ziralo podjetje Ivoclar Vivadent s svojim partnerjem Nobel Biocare. Dunaj je tokrat že drugič gostil ta dogodek, kar pa verjetno ni na- ključje. Podjetje Ivoclar Vivadent namreč že leta 2015 tam načrtu- je odpreti enega največjih, če ne kar največji dentalni izobraževal- no -raziskovalni center v Evropi. Vsekakor dobra novica za Slove- nijo, saj je za spremembo od do- brih 150 let nazaj, ko so se na Du- naju šolali mnogi kasnejši stebri slovenske znanosti in umetnosti, dandanes avstrijska prestolnica le še slabe 3 ure vožnje oddaljena od SLOVENIJA FEBRUAR 2014 BioHPP ič več krušenja cirkonijevih prevlek na zobnih vsadkih STI rhunsko o estetiki Program seminarja aribor STI ŠT. 1 / LETO 5 elike periapikalne lezije Primer kombinacije različnih načinov zdravljenja ST eča preproa ni ačitni na le v annesu. Stroa nanje maretin v najbolji ombinaciji. abito polna preavalnica. ovosti s poročja stomatoloije in obne tenie. retmani v ivo pre občinstvom. Nova zobna pasta parodontax® Extra Fresh. Extra Fresh. Extra Fresh. Vključite režim parodontax® med izdelke, ki jih med izdelke, ki jih med izdelke, ki jih priporočate, in pomagajte zaustaviti krvavenje dlesni1,2. Viri: 1. Yankell SL, et al. J Clin Dent 1993;4(1):26–30. 2. Podatki iz arhiva, RH01530, januar 2013. parodontax je zaščitena blagovna znamka skupine podjetij GlaxoSmithKline. VEDNO UPOŠTEVAJTE NAVODILA NA EMBALAŽI. Ščetkajte dvakrat dnevno in ne več kot trikrat dnevno. Pri ščetkanju se izognite požiranju in izpljunite. Shranjujte nedosegljivo otrokom! Izdelek ni primeren za otroke do vključno dvanajstega leta starosti. Če se pojavi draženje, prenehajte z uporabo. Vsebuje natrijev fluorid 0,31% w/w (1400 ppm fluorida). rsta a obis sejemsea prostora. ov polic me stomatoloom in obnim teniom. ose icter Gernot Sculler čestite a ivebo prodajo preko spletnih portalov li morda veste, da več kot polovi- co privatnih slovenskih zobozdra- vstvenih ordinacij redno ali občasno potrebščine kupuje preko sloven- skih spletnih trgovin Tudi vaši pa- cienti pri svojih nakupih uporabljajo internet. Tu se lahko mirno infor- mirajo o količini sevanja različnih televizij ali primerjajo, koliko časa zdržijo baterije mobilnih telefonov. Na internetu vedno bolj iščejo tudi podatke o zobozdravstvenih stori- tvah. Krog je sklenjen. e ste se še malo prej spraševali, kako naj brez izgube časa izobražujete svoje paci- ente, lahko sedaj prepoznate zveste- ga pomočnika. Takega, ki mu boste posamezni tretma opisali le enkrat, on pa bo v vašem imenu o tem lah- ko izobraževal na desetine vaših potencialnih pacientov. Takega, ki nikoli ne bo imel slabega dne, ki mu vaši uporabniki zaupajo, pred njim etudi je trditev morda preura- njena, je na dlani dejstvo ko bo tukaj, nič več ne bo tako, kot je bilo. Zobozdravstvo je že od nekdaj od- stopalo od drugih medicinskih vej. V Sloveniji je pred dobrimi 20 leti, najpogumneje stopilo na pot priva- tizacije in se soočilo s tržnimi za- konitostmi. Nanje se niso morale navaditi le ordinacije in laboratori- ji. Svoj čas za razumevanje so po- trebovali tudi pacienti. Nov sistem se je v veselje vseh hitro uveljavil. Pomembno vlogo je odigrala pre- bujajoča se gospodarska rast, ki je povpraševanje po storitvah dvignila nad pričakovanji. e odločilnejše pa je bilo tradicionalno slovensko veliko zaupanje pacientov svojim zobozdravnikom. Podobno kot vseskozi nihajo med- sebojni odnosi, je v nadaljnjih letih nihalo tudi to zaupanje. nkrat je bilo večje, drugič manjše. Slednje toliko bolj, kadar so k temu prispe- vale še druge okoliščine - v zadnjih letih predvsem recesija. Ko je zau- panje padalo, so na dan prihajala iz pacientovih pravic izhajajoča vpra- šanja, na katera so bili odgovori še pred leti samo po sebi umevni. Z izgubljanjem zaupanja pa jim je verjelo manj pacientov. Potrebovali so dodatne informacije. Trendovsko je postalo iskanje drugega mnenja. Nekateri so postali ujetniki eko- nomskih zank. Nič ni narobe, če pa- cient pred nakupom primerja cene. Veliko pa je lahko narobe, če ne po- zna kvalitetnih standardov, še manj uporabo različnih tretmajev, kaj šele materialov. Prav tako svoje odloči- tve, razen z redkimi osebnimi, ne more izboljšati z izkušnjami. b slabem poznavanju tovrstne pro- blematike pri nas, se pacienti sami manjkrat odločijo pravilno, pa še to večkrat bolj po naključju. e to dovolj velik razlog, da se na- mesto njega odloči zobozdravnik azpravo o različnih pogledih na kočljivo etično temo prepustimo eni izmed prihodnjih številk vaše- ecesije je konec kje so pacienti? ga časopisa. Tokrat pa postavimo izziv, kako problem obrniti v novo poslovno priložnost. Vsak potenci- alni pacient ima svojo željo. Zgolj s prenehanjem recesije teh želja ne bo postalo več. Pomembno bo vpraša- nje, ali pacienti vedo, kaj vse si lah- ko še želijo. Začeti moramo torej pri osveščanju oziroma predstavljanju možnosti. To je šele prvi korak. Ta- koj za tem sledi izobraževanje paci- entov. topija orda. le za tiste, ki pomanjkanja tovrstnega znanja niso razpoznali kot vzroka, ki je za čilo. Drugi bodo njihovo pometanje pod preprogo prepoznali kot enkra- tno poslovno priložnost za svojo ordinacijo. Veliko vprašanj se odpre na temo: kako izobraževati pacienta. Kje v hitrem tempu najti čas za to Kaj in koliko mu povedati li bo čakanje na njegovo odločitev upočasnilo delo Strahu, da njegova odločitev jemlje zaslužek, ne sme biti. Krat- koročno je to resnica. zadovoljne- ga pacienta dober glas seže v deveto vas, slabega pa se je težko otresti. atero ateorijo uobnosti soi vaa čaalnica Prijetna otora ja njene notranjosti na internetu vam bo vanjo pripeljala nove paciente. upadanje pacientov pomembnejši od pregovorno dežurnega krivca - recesije. Izobraževanje pacientov v začet- ku prinaša tudi nekaj tveganja in neželenih učinkov. Na dan lahko pridejo drobne nedoslednosti, nena- tančnosti, nesrečne napakice, ki so se nekaterim ordinacijam tekom let skozi rutino, brez resnejše tendence iskanja rešitev za odpravo, dogajale z njihovimi pacienti. Poleg redkej- ših strokovnih in reklamacijskih, je običajno tudi kakšen fi nančni spo- drsljaj, nerodno izpeljana komuni- kacija s pacientom in še kaj. li bo to pomenilo izgubo dobrega imena ali pa bo dobljena odveza pomenila kvaliteten skok naprej, je odvisno predvsem od izvajalcev samih. Ne- kaj se jih za ukrepanje ne bo odlo- Naj se gre s pacientom torej po- govarjati o možnosti izbire med dvoslojnimi (cenejšimi s kratko življenjsko dobo) in večslojnimi (dražjimi z dolgo življenjsko dobo) zobmi pri izdelavi njegove proteze li naj se ga vpraša po njegovi že- lji glede uporabe prijetnega algina- ta z okusom, ki ga mora doplačati, ali tistega brezokusnega, ki sili na bruhanje Naj se z njim posvetuje o tem, kateri kompozit naj bi upora- bili ali morda celo, kako debel naj bo zatiček Pravi odgovor seveda ni niti kategorični D in niti eksplici- tni N, ampak je za te in podobne vsebine nekje na sredi. avnovesje mora najti vsak sam in za vsakega pacienta posebej. Tudi teme, ki so v komunikacijo med zobozdravnikom in pacientom že vstopile, potrebujejo nadgradnjo. Kakor se sam po sebi zdi umeven napredek zadnjih desetletij, pa naj gre za oblikovanje avta, hiše, oble- ke, knjige, hrane ali karkoli dru- gega, kar nas vsak dan obkroža in s soobstojem bogati naše bivanje, tako se oblikovalski napredek mora poznati tudi na dentalnih kreacijah. e je še pred leti za izhodišče bila dovolj statična fotografi ja pacienta z nekaj ujetimi ravnimi in ukrivljeni- mi obraznimi linijami v sprejemlji- vem razmerju do oči, brade in lic, ter nekaj pravimi barvnimi odtenki, so danes za dosego želenega rezul- tata nepogrešljivi barvni scanerji, dinamični video posnetki z analizo mimike naravnega nasmeha in dru- gi naprednejši pristopi. Zobotehniki in zobozdravniki, ki svojega medsebojnega odnosa iz podizvajalskega ne bodo preobrazi- li v soustvarjalnega, bodo doživljali nadaljnje upadanje zaupanja. Vseh tehnologij, pristopov, znanja, izku- šenj in talenta, zadostnega za boljši rezultat, en sam ne more obvlado- vati tako uspešno kakor strokovni team. To je voda na mlin tistim, ki bodo v takem teamu znali sledi- ti novim zahtevam pacientov in si medsebojno optimalno razdelili vse funkcije oblikovanja pacientovega nasmeha - tako vizualnega, kot ti- stega, ki bo prišel iz njegovega srca. Na koncu vas opozorim na internet. dličen pripomoček za dosego ve- čine prej zapisanega. li veste, da se v Sloveniji več kot 0 avtomo- bilov proda s posredovanjem preko spleta Ste vedeli, da pri nas več kot 12 vseh televizij, računalnikov, tablic, telefonov, knjig in še česa Prionost je reervirana a reativne. aalnica je olično rcalo. nimajo treme in se k njemu radi vra- čajo po nove informacije. oljši časi so tukaj. Pacientov je do- volj, a postali so zahtevnejši in na- govarjati jih je treba drugače. Spre- membe so neizbežne. V posel je potrebno vpeljati dodatno ponudbo novih obzobozdravstvenih storitev. orda neinvazivno lasersko korek- cijo smejalne obrazne gube ali pa strokovno beljenje zob. V bran odli- vu uporabnikov preko državne meje bo potrebno prevetriti cenike. Ne le v smislu zmanjševanja cen, pač pa tudi v smislu osredotočenja na to, kar vaša ordinacija izvaja dobro in brisanje tistega, kar za vas ni aktual- no. Pred nami je obdobje poglobitve razlik med dobrimi in slabimi ordi- nacijami. elimo vam, da vam uspe ostati na pravi strani! ISSN 2232-3511 SLOVENIJA JUNIJ 2011 ŠT. 2 / LETO 2 CAD/CAM Dentalni svet v preobrazbi iz analognega v digitalnega STI Implantologija Oskrba starostnikov z zobnimi vsadki STI eševanje aj storiti, ko ne gre več? STI Zobozdravstveni turizem Po nove zobe na jug: muha enodnevnica ali nekaj drugega? Večino nas želja po potovanju vsaj tu in tam zvabi preko meja domovine. Ko se vračamo, s seboj pri- našamo veliko zanimivega. Ne- malokrat tudi znanje, ki ga nato koristno in uspešno uporabimo. Globalizacijo smo zato sprejeli z odprtimi rokami. Omogočila nam je hitrejšo izmenjavo informacij. nesorazmerja ne gre klišejsko pri- pisati le razliki med bogatim seve- rom in revnim jugom. V zadnjih 20. letih so naši, nek- daj skupni sistemi, krenili po svo- jih poteh. Medtem, ko se danes v Sloveniji še velik del pacientov potrpežljivo vpisuje v čakalne vrste javnega zobozdravstva, v Makedoniji brezplačnih obrav- jamemo tudi njenim priznanim svetovnim proizvajalcem, ki za- gotavljajo, da to nikakor ne drži. Podobnih zgodb je še veliko: od vonja iste kave do madežev, opra- nih z istim pralnim praškom. Pov- sod je jasno, da je pakiranje iden- tično. Analize o resnični vsebini pa najbrž ne bomo dočakali. Kako pa je v dentalu? So kom- panja v svojih ustih opazi pacient šele mesec ali dva po vrnitvi iz Kragujevca? Kdo bo v primeru potrebe po reklamaciji plačal po- novne stroške poti, hotela, nekaj- dnevne odsotnosti? Ali bo pacient sploh še našel tistega zobozdrav- nika? Žal povprečen Slovenec ne ve praktično ničesar o materialih ter sosledje posameznih faz obrav- nave. Še posebej je tu pomembna ocena vmesnega časa, ki ga tki- vo potrebuje za regeneracijo. Pri predvsem z ekonomskega stališča postavljeni časovni omejenosti, se napačna odločitev, da naj se gre hitreje na naslednjo fazo, lahko hitro maščuje. Vprašanje je, ali naj na povpreč- nega slovenskega pacienta, ki se na podlagi cene odloči za izvedbo obravnave v tujini, ter na njegove kasnejše probleme z reklamaci- jami gledamo kot na neizogibno posledično škodo, ali pa moramo storiti kaj na področju preventi- ve. Malo zavoljo poslanstva, ki ga vsak nosi v sebi, malo pa tudi zavoljo lastne ekonomske varno- sti. Ob nadaljevanju nizke stopnje osveščenosti pacientov se njihov odliv v tujino ne bo ustavil in dela bo manj. Najverjetneje pa se bo ponovno Laser in bakterije Za uspeh je pomembno načrtovanje zdravljenja ST ln Impresivno, megalomansko, energijsko (po)polno Tokratni sejem, že 35. po vrsti, ki se odvija vsako drugo leto, je v nasprotju s pričakovanimi vpli- vi recesije, ki naj bi bili vidni na vsakem koraku, postregel z op- timizmom ter za dentalne posle nadpovprečno visoko prijaznostjo razstavljavcev do obiskovalcev - mišča. In videti je bilo res veliko zanimivega. Za razmere države, iz katere smo prišli, nemara kar malo preveč. Pod vtisom novo- sti in orisa standardne opreme povprečne evropske ordinacije ali zobnega laboratorija, kakor so nam jo pričarali najrazličnejši razstavljalci, namreč ni bilo težko zapasti v fobijo, češ, da prihajamo iz časov izpred 10ih ali 20ih let. V na trenutke resnični, na trenut- ke pa tudi narejeni zgroženosti, so nas mnogi nejeverno poslušali, ko tem elu vorane je ominirala Interentova čebelica. tako uporabnikov, kot poslovnih partnerjev. 2000 razstavljalcev iz skoraj 60 različnih držav je podatek, ki je kar nekaj večji od tistega iz leta 2011. Za boljšo predstavo pa je slikovita ponazoritev lahko tudi ta, da bi obiskovalec, ki bi na prireditvi aktivno preživel vseh 5 dni, kolikor je bil sejem odprt, lahko za vsakega razstavljalca po- rabil največ poldrugo minuto, če bi si želel ogledati vse. 125.000 se nas je v petih dneh tako zgnetlo po skupaj blizu 20 kilometrov dolgih koridorjih v 4 ogromnih halah Klnskega sej- Interentovi 3 let moč entalne litine v novi imeniji. smo jim opisovali, da v sloven- skih zobozdravstvenih ordinaci- jah ni samo po sebi umevna priso- tnost RTG, laserja ali intraoralne kamere ter da vse CDC sis- teme v slovenskih zobotehničnih laboratorijih lahko preštejemo na prste obeh rok. Ne ravno prije- tno presenečenje pa smo doživeli na razstavnem prostoru večjega evropskega, a v Sloveniji ne tako priznanega in redkeje uporablja- nega proizvajalca zobozdravstve- nih in zobotehničnih materialov, katerega predstavnik nas je od- krito vprašal, če so v Sloveniji adpovprečno obrabljeno zobovje Primer uspešno izvedene estetske sanacije ST Okluzija asveti dr auscha za
vzpostavitev naravnega položaja ST resnično tudi zobozdravniki in zobotehniki, ki ene in iste materi- ale ali tehnike uporabljajo po več let, ne da bi sploh preizkusili, kar se je v vmesnem obdobju razvilo novega. To pa vsekakor ni edina slika, ki jo tujina ima o slovenskem zobozdravstvu. K sreči imamo Slovenci tudi v dentalu svoje »Team to aaze«. Le-ti so nas, kot že mnogokdaj, tudi na leto- šnjem IDS-u odlično zastopali. Z razstavno površino, ki sta jo v zgornji etaži prestižne dvorane številka 10 vsak na svojem koncu zakupila paradna konja slovenske dentalne proizvodnje, je bila Slo- venija glede na število prebival- cev verjetno bližje svetovnemu vrhu kot si lahko predstavljamo. Stara mačka IDS-a INTDNT in PLIDNT sta s svojo pred- stavitvijo naravnost očarala. Tako po vsebini prikazanega, številu novosti, kakor tudi po oblikovni plati, dogajanju na razstavnem prostoru in ob sejemskih dogod- kih sta bila boljša kot kdajkoli. Polidentov razstavni prostor je bil paša za oči tudi s stališča naključ- nega obiskovalca, ki ga CAD/ C bloki, akrilati, ef-Line zobne garniture ali druge moj- strovine niso zanimale. Dokaz za to je bil »ogenj«, ki so ga obisko- valci zagledali že na dnu stopnic pri prehodu v zgornjo etažo. Ta za oči izjemno privlačen detajl med razstavnimi eksponati je pred seboj vsakih nekaj minut go- stil novega fotografskega navdu- šenca ter njegov model. Za dobro potezo pa se je izkazala odločitev, da se nove garniture zob RefLine zaščitijo z debelim steklom, saj se je pred vitrino nemalokrat kar trlo obiskovalcev. Nezgrešljivo Interdentovo čebe- Ior oman Ivrni iretor reent roup astavni prostor reenta je bil večji ot m a ljub prijetnem in omačem vuju e veno premajen a bi ostil vse novosti eljne obisovalce. ot a alo smo v ne naljučno srečali velio slovensi oboteniov in oboravniov s aterimi se v Sloveniji ijemo vsaoletnea Srečanja v Portorou soraj ne viimo. Zoran Grom Dental ribune Slovenija aterina avčer stroovna svetovala . aoto aao preseni in lavni ivrni iretor pojetja G Grea ur prestavni pojetja G v Sloveniji Supaj se veselimo novi uspeov tui v Sloveniji lico so obiskovalci po koridorju dvajsetih ali tridesetih razstavnih prostorov lahko opazili že s či- sto drugega konca dvorane. Ker je razstavni prostor bil najmanj enkrat večji od predlanskoletne- večjih multinacionalk sodelovali na njihovih razstavnih prostorih. V kratkih odmorih med posa- meznimi dogodki so nam vsi po vrsti potrdili, da so novosti, ki so jih njihovi domicili predstavili na eLine Ijemno Polient je preosil samea sebe. ga, tokrat ni bilo mogoče izvesti popolnega prekritja tal z njihovo znamenito kovino, a so naključno razporejene steklene površine pod seboj vseeno razkrivale bogastvo večletnega razvoja odlične zliti- ne. Kralj razstavnega prostora pa je nedvomno bil premierno raz- stavljen ulivalnik, o katerem si lahko več preberete na 1. strani. S tem se udeležba Slovencev na največji dentalni prireditvi v tem delu sveta, če že ne največji kar v svetovnem merilu, vsekakor še ne konča. Tukaj ne mislim le na presenetljivo veliko število obi- skovalcev, ki so se približno 1000 kilometrske razdalje med Slove- nijo in Klnom v želji po pridobi- vanju novega znanja, informacij in idej, lotili na tak ali drugačen način, pač pa na veliko število Slovencev, ki so kot predstavniki Polientov oenj ivljenja se nam je vtisnil loboo v spomin. sejmu, tokrat resnično zanimive in jih bodo v kratkem prinesli tudi v Slovenijo. V tej luči lahko tako že dobra dva meseca pred pričet- kom največje vsakoletne sloven- ske dentalne prireditve: 3. ed- narodnega srečanja stomatologov Slovenije - Iz prakse za prakso - ki bo od . do .junija v Portoro- žu, potrdimo, da bo sejemski del srečanja tokrat izjemno zanimiv in ga, posebej še, če vas pot le- tos ni vodila v Köln, nikakor ne zamudite. SLOVENIJA FEBRUAR 2013 Iatrogene napake Uspešni nasveti iz prakse STI 8 oljši dolgoročni rezultati Pomembno je načrtovanje poteka linije dlesni ST ŠT. 1 / LETO 4 ovosti v keramiki azvoj gre nezadržno naprej ST Ponosni na domače e glede na pregovorno majhnost Slovenije smo na domačo pro- izvodnjo dentalnih strojev, izdelkov in materialov lahko upravi- čeno ponosni. nterdent, Polident, otona, latarna Celje, Detel Plus, odent in še nekatera podjetja so precejšen ali kar ves proi- zvodni potencial posvetila ozko specializiranemu segmentu zoboz- dravstva. b izjemno majhnem domačem trgu so trenutki spozna- nja o nujnosti prodora v tujino prišli zelo hitro. Točke preloma posameznih odločitev ni več narekoval domači trg, pač pa tujina. ne glede na to, da je delež celotne prodaje na Slovenski trg po- nekod za tem padel tudi na manj kot , Slovenija pri domačih proizvajalcih ni zgolj ohranila simbol kraja, kjer se je vse skupaj začelo, pač pa tudi najljubšega trga. Večina zaposlenih v panogi je domačih ljudi, investicije in davki ostajajo doma, domači trg je prvi, ki je deležen novosti, ki jih razvijejo, svoje pohvale pa bi brez dvoma z veseljem izpovedalo marsikatero športno, kulturno, gasilsko, socialno in še katero združenje. tem času smo s svojimi proizvodi uspeli prodreti v 45 držav širom sveta. Med pomembnejše sodijo ZD, usija, države , vstra- lija, Iran. ed tistimi, ki so nam še posebej pri srcu, pa je poleg Slovenije tudi eksotična državica sredi Indijskega oceana: otok e- union. e se ozrem na leta nazaj, ugotavljam, da smo uspešno sle- dili razvojnim liderjem v panogi. Ko pa pogledam zadnjih nekaj let, z zadovoljstvom ugotavljam, da tako močno razvojno narav- nani nismo bili še nikoli. Skupaj z razvojnim timom si pri- zadevamo ne samo dohite- vati razvoj- no usmerjena dentalna pod- jetja, temveč jih poskušamo na določenih nivojih preseči. Za- v e d a m Kakšen pa je do tega odnos dru- gih akterjev v verigi posameznih zobozdravstvenih storitev? Končni potrošniki, torej pacienti, v veliki meri pravzaprav ne vedo skoraj nič o materialih, ki jih po- samezne terapije uporabljajo pri zadovoljevanju njihovih potreb. Tako tudi ne gre pričakovati, da bodo poleg tega prepoznavali še poreklo blaga. Pogoste akcije, ki se v kriznih časih pojavljajo v po- sameznih panogah in nagovarjajo k nakupu domačega ter s tem po- sledično pripomorejo k izboljša- nju stanja na domačih tleh, mora- jo tako na dentalnem sektorju biti naslovljene direktno na stomato- loge in zobotehnične laboratorije. Same akcije pa za njihove odloči- tve same po sebi tudi še niso do- volj. Proizvajalci morajo uporab- nikom zagotoviti tudi kontinuiran razvoj in izboljšave inštrumentov in materialov, katerih kvaliteta se mora enakovredno kosati z sve- tovnim vrhom. V sodelovanju s svojimi trgovci pa morajo primer- jalno z vzporednimi izdelki tujih proizvajalcev skrbeti tudi za kon- kurenčne cene. G. Dani Pečečnik, ki je konec leta 200 malo pred 50. obletnico obstoja podjetja postal direktor Polidenta, se tega dobro zaveda in pravi: »Podjetje Polident je na trgu prisotno od leta 1958. V Pojetje Polient je na IDSu v lnu i neurano velja a največji svetovni sejem s poročja entalni materialov in opreme često prejema najvija prinanja. se, da je to zelo ambiciozen cilj, vendar je z močnim, v prihodnost usmerjenim timom to mogoče. In kje vidim glavne razvojne smer- nice naslednjih nekaj let Vseka- kor posebno pozornost zahtevajo CAD-CAM tehnologije. Dejstvo je, da je trenutno ta dosegljiva zlasti velikim laboratorijem, ven- dar se situacija vedno bolj spre- minja, kar je tipično za vsakršno tehnologijo cene postopno pa- dajo in tehnologije prodirajo v vsak laboratorij, v vsako državo. In kje se vidimo mi? Zobo- tehnike želimo podpreti s kakovostnimi in do- stopnimi materiali, ki bodo omogočali, da bo vse več faz dela lahko postalo računalniško načrtovanih in natanč- no izdelanih, s čimer bo prihranjen tako trud kot morebitno razočara- nje ob neuspehu, čemur smo lahko priča pri uporabi klasičnih me- tod. In kakšne materiale že po- nujamo P diske različnih dimenzij in barv, radio-opačne diske, namenjene za načrtovanje implantatov, razvili smo tudi že »pink« diske za izdelavo dental- nih baz, za kar bo ustrezen raču- nalniški program predstavljen na letošnjem IDS-u, trenutno razvi- jamo tri-barvni disk za večjo este- tiko provizorijev. V naslednjih le- tih se velik prodor obeta tistim, ki bodo uspeli razviti materiale, ki bi po elastičnosti in trdnosti lahko zadovoljivo nadomestili kovino, in seveda materiale, ki bi se po estetiki lahko kosali s keramiko, hkrati pa bi bili »prijaznejši« do naravnih zob v ustih. Estetika in računalniška natančnost načrto- vanja in izdelave je nedvomno smer, v katero trenutno pluje zo- botehnika in v Polidentu se vsak dan trudimo, da bomo povzro- čili katerega izmed valov, ki bo predramil tudi tiste zobotehnike, ki so najbolj zaobljubljeni kla- sičnim postopkom. Vsekakor pa do trenutka, ko bodo napredne tehnologije prodrle v vsak labo- ratorij, ostaja precej možnosti ra- zvoja tudi pri klasičnih postopkih dela. Za ta namen bomo na IDS-u predstavili svoj radio-opačni prah in tekočino za pripravo tovrstnih zob za namen načrtovanja im- plantatov. Predstavili bomo novo družino visoko estetskih anatom- skih zob, posebej ustrezno ravno za dela z implantati. Pričakuje pa se lahko še nekaj drugih, manjših novosti. IDS bo vsekakor nova priložnost za vse dentalne proi- zvajalce, da potrdimo ustreznost svojih začrtanih razvojnih poti, hkrati pa tudi velika priložnost za prepoznavanje novih trendov.« V kriznih časih smo v Sloveniji vedno znali biti enotni. Ne glede na to, da smo nemalokrat mače- hovski do vsega, kar je domače, in kujemo v zvezde vse, kar nosi tuje blagovne znamke, pa je rav- no ekonomska kriza tista, ki bo nekaj ravnovesja potrošnje tudi slovenskih zobozdravstvenih or- dinacij in zobotehničnih laborato- rijev vrnila nazaj domov. azlo- gov proti temu praktično ni, saj so cene identične, kvaliteta nemalo- krat boljša, reševanje sicer malo- številnih reklamacij učinkovitejše in hitrejše, pa še odličen občutek ostane, da smo storili veliko do- brega. Ne pozabite: biti ponosen je ču- dovito. Slovenski proizvajalci in trgovci pa od vas pričakujejo še korak naprej. Zagotovo boste tudi vi občutili zadovoljstvo, ko ga boste storili! Dani Pečečni Dentalna inustrija je ena najitreje ravijajoči se pano. enolo ije priajajo se uveljavljajo oajajo in spreminjajo. si proivajalci se suamo ar najbolj pribliati naravnemu obu in narav nim materialom i ji imamo ljuje v usti. SLOVENIJA DECEMBER 2012 ŠT. 5 / LETO 3 Intencijska replanatcija linični primeri uspešnega zdravljenja ST 6-8 ovi materiali Pregled razvoja in novosti pri plombiranju ST in abakuk ongres pod pohorskimi strminami je postregel z vrsto zanimivosti ST Sejmi, tečaji, kongresi mov, tečajev, praktičnih delavnic ali kongresov. Kar nekaj tovrstnih reportaž boste tokrat našli na stra- neh vašega časopisa. e posebej pa želim izpostaviti dve, ki ju po mnenju uredništva Dental Tribu- ne Slovenija vsekakor prihodnjič ne smete zamuditi. Velika pohva- Vrhunski predavatelji so »MUST HAVE« za popoln uspeh strokovnega dogodka. ne zmoreta dovolj vizije in siner- gije, da bi si pri tem vzajemno pomagali. Tako sicer po najbolj- ših močeh, a žal le sama zase, na- kine. Predlogov za recept, kako povečati motivacijo ciljne sku- pine tako za prijavo na dogodek, kakor tudi za aktivno sodelovanje Vseživljensko izobraževanje stomatologov v današnji praksi olmošter, fajmošter in cesar so bile še pred poldrugim stoletjem tri najbolj čislane osebnosti zno- traj družbe, v kateri je povprečni človek preživel vse svoje življe- nje. Izobraževanje je bilo del nadstandarda in ni bilo dostopno vsem. otivacija izobraževati se je bila neredko tako zelo močna, da so se ljudje izobraževali, če se je le pokazala priložnost. Danes je izobraževanje degradirano, za kar smo večinoma krivi sami. Do- stopno je praktično vsem, za kar se niti ni potrebno pretirano trudi- ti. Glavna motivacija izobraževa- nja pa je žal izobrazba kot titula ali licenca, medtem ko je prido- bivanje znanja, predvsem kadar govorimo o njegovi nadgradnji, šele na drugem mestu. Vzorec po- manjkanja motivacije, ki ga s tem dobimo, se pri mnogih zakorenini za vse življenje. e ni potrebno, se ne izobražujejo. Tudi ko okoli- ščine (zbiranje točk) nekako vse- eno pripeljejo do tega, se dogaja, da je na največjem slovenskem stomatološkem dogodku registri- rano preko 500 udeležencev, med posameznimi predavanji pa jih je v dvorani mogoče prešteti tudi manj kot polovico. Kje grešimo Kdo lahko kaj premakne Pomoč lahko mor- da pričakujemo od edicinske fakultete. e edina vrhovna iz- obraževalna ustanova in stanje zobozdravstva v Sloveniji je zrcalo njenega dela. Izhajajoče iz svojega poslanstva in v želji spodbujanja izobraževanja svojih varovancev tudi po tem, ko zapu- stijo njena nedrja, bi morda lahko storila korak več na poti k vzpo- stavitvi vseživljenjskega osvaja- nja novih znanj, veščin ali novih pristopov k zdravljenju. Prav tako v prvi vrsti lahko moti- vacijo do sprememb pričakujemo od obeh stanovskih združenj. Sto- matološka sekcija lahko kot orga- nizator omenjenega vsakoletnega dogodka zagotovo ključno pri- speva, da se negativni trend pre- modernizacija dogodka, atraktivnejše, aktualnejše in kvalitetnejše vsebine preda- vanj, redefi niranje sejemskega do- gajanja in njegova drugačna umestitev v dogodek, razširitev dogodka z drugimi vsebinami (delavnice, okrogle mize, ipd), skrb za ohranitev doseženega (kvalitetna publicistika) in nenazadnje morda še pope- stritev družabnega dela. Združenje zobotehnikov (ZZ- IZPS) pri GZS na drugi strani je nedavno že sprožilo pobudo za kvalitetnejši preskok k vseži- vljenjskem izobraževanju zobo- tehnikov v Sloveniji. Iniciativni sestanek je postregel z vrsto za- nimivih idej. Vsi še zainteresira- ni za sodelovanje so vabljeni, da se oglasijo na elektronski naslov: lanka.gaberc@gzs.si . Kot marsikje drugje in predvsem na škodo vrednosti izobraževanja pa obe zgoraj navedeni združenji svojo izobraževalno vrednost (ne- davno organizirani tradicional- ni dogodek v ogaški Slatini je bil le še senca nekdanje paradne prireditve), pri nas in v naši bli- žini pojavlja kar nekaj novih in izvrstnih večjih ali manjših edu- kativnih priložnosti v obliki sej- daljujeta vsaka po svoji poti. Vsekakor je vzpodbudno dejstvo, da se zlasti v zadnjem času, ko ne- katere stalne prireditve izgubljajo v ponujenem izobraževanju, je več. Nedvomno pa so osnovne smeri: Sreiče Zareba je bilo neavno obarvano v jesense barve Ivoclarjevim otenom mesta s traicijo oraniacij vrunsi prireitev nobena prireitev ne more pustiti lanea. la gre bienalni prireditvi podjetja Interdent, ki je letos pod imenom azlični vidiki kakovosti v zo- bozdravstvu potekala v začetku oktobra v ariboru. Glavno priznanje pa prejme med- narodni kongres Competence in sthetics 2012, ki je pod general- nim sponzorstvom proizvajalca Ivoclar Vivadent in pokrovitelj- stvom tako rvaške komore den- talne medicine, kakor tudi Zdrav- niške zbornice Slovenije potekal začetek novembra v Zagrebu. Visoko profesionalno organi- ziran dogodek je udeležencem postregel z zanimivimi prepleti: akademsko znanje si je podajalo roko s splošno prakso, vrhun- ski zobotehniki so dopolnjevali odlične klinične prikaze svetov- nih mojstrov dentalne medicine, domače znanje se je spogledovalo z mednarodnim, umetniška pred- stava je bila paša za oči in posre- čeno izbrana prispodoba osnovne teme: estetike, in nenazadnje so se aktivnosti na sejemskem pro- storu prelile v energijsko popoln družabni večer v največjem kul- turno umetniškem središču rva- ške: koncertni dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. Začetek prihodnjega leta bo v znamenju veličastne Klnske ka- tedrale. Le skok od nje preko reke je eno največjih evropskih sej- mišč, kjer se marca vsako drugo leto združi celotna svetovna den- talna druščina. Slabih 1000 kilo- metrov bo nekaj dni ločilo Lju- bljano od paše za oči. Premalo ali preveč, da bi val zanimivosti plju- sknil tudi na to stran lp Zagoto- vo bodo na romarsko pot odšli vsi slovenski distributerji zobozdra- vstvene in zobotehnične opreme. d njih lahko kasneje pričakuje- te veliko zanimivosti in novosti, ki vam bodo olajšale delo, a tudi denarnice. paziti bo zagotovo mogoče tudi kar nekaj naših bral- cev, ker pa se tja zagotovo ne bo- ste podali vsi, bomo namesto vas na IDS odšli mi. Večjo reportažo o tem boste lahko prebrali v naši aprilski številki. Izšla bo ravno v času glavnih priprav na Porto- roško srečanje. Veseli bomo, če bomo s prispevkom tudi mi pripo- mogli, da bo prireditev zažarela v vsem svojem sijaju! stran 15 100.000.000 uporabljenih OptraGatov as za ponoven premislek tistih, ki ga še ne uporabljajo Cirkonijevi Multilayer diski stran 21 Ko vrhunska estetika postane vsakdanji standard SLOVENIJA SEPTEMBER 2019 ŠT. 4 / LETO 10 Plemenite zlitine Kako izboljšati korozijsko odpornost strani 6-7 Anestezija a činkovitost vpliva anatomija stran 10 Competence in Esthetics - Budimpešta stran 14 Program kongresa SLOVENIJA JUNIJ 2019 ŠT. 3 / LETO 10 stran 4-7 Tehnika šotorske palice rijaznejši način odmikanja mehkih tkiv USTVARITE POPOLN NASMEH Kaj je biokompatibilnost stran 18-19 in kakšni so testi preiskav stran 20 Novo ! rezplačni mali olasi SLOVENIJA SEPTEMBER 2012 ŠT. 4 / LETO 3 Ne pozabimo preventive Gospa Mia Girotto je zobozdravnica s poslanstvom STI 10 Competence in Esthetics 2012 Program seminarja STI Pozor, ponaredki »Eureka«, je malo manj kot 300 let pred našim štetjem oznanil slavni Arhimed in se ob svojih velikih odkritjih v zgodovino vpisal še kot prvi, ki je dokazal obstoj ponaredka. že reklamacije, zaradi uporabe materialov, ki so jih sicer izdela- li njihovi proizvajalci, a niso bili namenjeni slovenskemu trgu in so k nam prišli po nekontroliranih poteh. ali nalepke izdelajo skoraj popol- no enake originalom. Umetnost tiskanja pač ni nekaj zelo težko dosegljivega. Nasprotno je seve- da s strukturo materiala, kjer vsi proizvajalci dobro varujejo skriv- nosti svojih proizvodnih postop- kov in kemijskih formul, zato jim tu ponarejevalci ne morejo več slediti. Kaj storiti, da se vam to ne bo zgodilo? poreklom največkrat poizkušajo tako blago ekspresno prodati po mamljivih cenah. Kaj pravzaprav pomeni blago z nekontroliranim poreklom? Nekateri se boste še spominjali časov izpred desetletij, ko smo kavo, pralni prašek ali čokolado hodili nakupovat v tujino. Ne le, da se tega pri nas ni vedno do- bilo v prvi trgovini čez mejo je bilo tudi cenejše. Ob tem smo presenečeni ugotovili tudi to, da inančno škodo, predvsem so tu odškodninski zah- tevki pacientov, zaradi počasnosti dokaznih procesov, praviloma skoraj nikoli ne utrpi ponarejeva- lec ali drugorazredni trgovec, pač pa največkrat tisti, ki je material uporabil. Zaradi vedno večje teh- nološke dovršenosti ponaredkov Nova generacija Informacijsko povezovanje različnih aktivnosti posamezne obravnave pacienta ST se precej poenostavile transpor- tne poti. Iznajdljivi drugorazredni trgovci iz razvitega sveta tako po zelo nizkih cenah pokupijo izdel- ke dentalnega materiala v Afriki in Aziji in jih prepeljejo nazaj v Evropo ter ponudijo ceneje, kot so tukaj v redni prodaji. Najbrž ni nenavadno, da pri tem izkorišča- jo luknje v predpisih in odsotnost Nedotakljivost krone je tedaj in tudi kasneje bila zapovedana z grožnjo po obtožbi bogoskrunje- nja. to vseeno ni omajalo člo- veškega pohlepa in ponaredki so danes del našega vsakdana. Prav- zaprav smo se jih navadili in jih preprosto toleriramo, dokler… Ta dokler se seveda nanaša na fi - nančno škodo, ki jo utrpimo, ali na zdravje nekoga, ki ga zaradi njih ogrozimo, včasih pa kar na oboje. večjem porastu odkritih pona- redkov med dentalnimi materiali je pristojna evropska komisija po- ročala že leta 200. Najpogosteje evidentirana odkritja se nanašajo na materiale, ki se vsakodnevno uporabljajo in so last priznanih proizvajalcev. Kompoziti, cemen- ti, materiali za začasne polnitve in odtisni materiali vsekakor sodijo v bolj rizično skupino. Kako je v Sloveniji ter kolikšna je grožnja zapletov zdravljenja zaradi nenamerne uporabe pona- redkov oziroma originalnih mate- rialov, ki niso bili direktno name- njeni slovenskemu prostoru, smo vprašali domače predstavnike ve- čjih svetovnih podjetij. Nihče izmed njih nima podatka, da bi se ponaredek katerega izmed njihovih proizvodov že kdaj naha- jal v Sloveniji. Večina pa jih je že bila soočena s prisotnostjo pona- redkov v vropi. Da bi pojav čim bolj zajezili, so proizvajalci svo- jim predstavnikom poslali navodi- la, kako ravnati preventivno in kaj storiti ob odkritju. Le-ti uradnim trgovcem v Sloveniji teh navodil še niso natančneje predstavljali, ker zaenkrat ni bilo večje potrebe. S tem dejanjem bi tudi razkrili ne- katere elemente zaščite, ki jo upo- rabljajo prav pred ponaredki. Vsi pa so zabeležili kar nekaj pri- merov in nekateri reševali tudi SLOVENIJA JUNIJ 2012 ŠT. 3 / LETO 3 stran 16-19 Pred posegom 3D ogled anatomije koreninskega kanala aserskemu žarku se ne da izogniti Še en razlog v prid začetka uporabe ST 6 - 7 Od naših sosedov Študija profesorjev Univerzitetne stomatološke klinike v Zagrebu ST Sem to res jaz? So to res moji zobje? Za pacienta in ortodonta je to čaroben trenutek. mogel, da je Slovenija danes na področju ortodontije primerljiva z drugimi evropskimi državami. Letos mineva 20 let od takrat. Dr. namarija igon, ki je dogajanja vsa ta leta spremljala iz prve vr- ste, je vključena v organizacijo dogodka, s katerim bodo 2. sep- tembra proslavili to obletnico. b plačništvo, pač pa tudi za otroke, katerih anomalije ne dosegajo z zdravstveno zavarovalnico po indeksu dogovorjene minimalne stopnje nujnosti posega. Tako je 15-20 pacientov, mlajših od 1 let, postavljeno pred dejstvo, da v kolikor se ne strinjajo s samoplač- ništvom, ne bodo obravnavani. Odkrijte še vi Primer dobre prakse v zobotehničnem laboratoriju ST ki pacienta ne ovira, je primeren predvsem za starejše, rezultati pa so odlični. Slaba stran je žal cena. Svoje poslanstvo dr. namarija igon ne razume samo v razda- janju pacientom. Veliko zaslug ima tudi pri reševanju sistemskih problemov. Do nedavna je bila aktivna kot podpredsednica Slo- venskega ortodontskega društva. Pred dvema letoma pa je kot orga- nizator sodelovala pri izjemnem dogodku, ki je za slovenske or- todonte pomenil veliko čast. V Portorožu se je tedaj odvil Kon- gres vropskega ortodontskega združenja S 2010. Kongres, ki je vsako leto v drugi državi, bi na slovenskih tleh pravzaprav moral biti že leta 11, a na led zaradi vojne takrat žal marsikomu ne bi bilo varno priti. Takratni predse- dnik S prof. dr. ranc arčnik pa je svoje poslanstvo dve dese- le-ti niso upoštevali standardov za uspešno zdravljenje. Pred vsem je pomembna ustna higiena, saj ob njenem neupoštevanju zobni aparat lahko povzroči trajne po- škodbe tako na ustnih tkivih, kot na zobeh, kar pa zagotovo ni na- men obravnave. V zadnjem času je zato prisotna tendenca, da se v strokovno delo s predhodno edu- kacijo pacienta vključi tudi ustni higienik. Tudi sicer brez konziliarnega dela danes ni uspeha. rtodont je pri odraslem pacientu sam nemočen. Poleg ustnega higienika mora nuj- no sodelovati še splošni zoboz- dravnik, paradontolog in veliko- krat tudi maksiofacijalni kirurg. Podpora pa teče tudi v drugi smeri z implantologom, protetikom ali drugimi. Sedaj je na vrhuncu svojega ustvarjanja. Z izkušnjami, ki jih je pridobila, ko se je ob snemni orto- dontiji pojavila fi ksna ortodontija, se pravkar ukvarja s prehodom na novo generacijo obravnav pacien- tov z najnovejšimi sistemi splin- tov - clear alinerjev. Pri tem gre Gospa dr. namarija igon, dr.dent.med.,spec.ortodont., živi za trenutke, ko po letih dela vza- me v roko ogledalo in ujame prvi pacientov smeh. e od mladosti je vedela, da bo zobozdravnica. Preko svoje mame je spoznala dr. Perka. il je eden redkih zo- bozdravnikov, ki je v prejšnjem sistemu imel zasebno ambulanto. Srečanja pri njem so jo navdušila za ta poklic. Po osnovni šoli si je zaradi latinščine izbrala klasično gimnazijo. b vpisu na edicin- sko fakulteto so jo zaradi nadpov- prečnih rezultatov vprašali, če ne bi želela nadaljevati svoje poti raje v medicini, a je takrat že ime- la jasno začrtano vizijo. Poklicna pot jo je preko šker- čeve in vodenja enote v rnučah ter vzporedno opravljenega podi- plomskega študija otroškega zo- bozdravstva in specializacije za ortopedijo zob in čeljusti, pripe- ljala do odločitve za samostojno pot. Najprej v najemni ambulanti, ko pa je le-to postalo preveč stihij- sko, je za tista leta sledil pogumen korak nakupa lastne ordinacije. V času, ko je opravljala speciali- zacijo, je bila snemna ortodontija monopolna doktrina. Nato pa je s širokosrčnim posredovanjem svojih izkušenj prof.dr. iro- slav ilačič v Sloveniji pričel z izobraževanjem in uvajanjem nesnemne ortodontske tehnike. V tistem času se je, razpet med eogradom in vico, velikokrat ustavil v Ljubljani in nato prevzel tudi mesto gostujočega profesorja na tukajšnji Stomatološki fakulte- ti. n znanja svojim slušateljem ni le posredoval. S svojo kariz- mo jih je znal skoraj prisiliti, da so ob vrnitvi v svoje ordinacije z željo začeli uporabljati, kar jih je naučil. Tako je ogromno pripo- stran ov prispevek slovenskea avtorja s področja ortodontije ačenjamo serijo člankov ki odpirajo vrata v kvalitetnejše interdisiplinarno sodelovanje SLOVENIJA FEBRUAR 2017 ŠT. 1 / LETO 8 Kompozitna rekonstrukcija v enem obisku Starejši si lahko obetajo lažje tretmaje stran 2-3 Endo Bonding & Conditioning Restoratives Finishing & polishing Follow-up & maintenance Prevent Impression Taking & Model Creation Casting Full Contour Build-Up Identify Implant & Preparation Lab Scanning & CAD Modellation Resin / Wax Pressing CAM Frameworks Intra Oral Scanning Chairside CAM Staining Cementation Alkohol v ustnih vodah stran 6 Zobozdravniki morajo tudi v vsakdanji praksi vzpostaviti kritičen odnos do odprtih tem Inovativen koncept plastenja kompozitov stran 14-15 Interviju z ustvarjalci novega standarda za tehnike SLOVENIJA APRIL 2017 ŠT. 2 / LETO 8 Vrnitev odpisanih S kakšnimi kompoziti se danes srečjemo v zobotehniki stran 4 Duda je še vedno nepogrešljiva tem kakšna oblika je primerna za posamezno čeljst se mora odoločiti strokovnjak stran 9 stran 16 Izbira ustrezne povečevalne lpe den izmed načinov za preprečevanje težav z lavoboli in bolečinami v vrat SLOVENIJA JUNIJ 2017 ŠT. 3 / LETO 8 malam se poslavlja prepočasi strani 2-4 aovornikom v pomoč je dolotrajno prilaajanje predpisov stran 10 Zobna pasta ne sme biti škodljiva ri ozaveščanj paientov največ lahko naredijo zobozdravniki strani 14-17 Pomembno je medpanožno sodelovanje abimo vas da neposredno izkoristite ponjeno priložnost WHITENING WHITENING CONGRESS Dental Tribune International Expodental Rimini 2019 potrebnih kontrol, ter da se pri tem nihče ne ozira na okoliščine skladiščenja, kot so temperatura, vlaga, svetloba, pretresanje in podobno. Tudi roki uporabnosti so nemalokrat prirejeni. Ko ima- te tako brizgo s kompozitom po tem, ko je prepotovala pol sveta, končno v vaših rokah, pa je še vedno vprašanje tudi to, ali je v njej res natančno tisto, kar priča- kujete. IDS Köln 2019 ajvečji svetovni dentalni sejem lternativa če ste zamudili IS Kaj storiti, ko ponaredek odkrijete? Zlato pravilo je, da vse materiale kupujete izključno pri trgovcih - Po svetu se uničevanja oriti ponareov lotevajo tui na spetaularne načine. ŠT. 2 / LETO 10 Si vae elo lao privoči atereoli riie stran 5-8 SLOVENIJA stran 14 APRIL 2019 jih je zelo težko odkriti. Praktič- no nemogoča je detekcija napake v samem materialu, preden le-ta ni uporabljen na pacientu in je škoda že neizogibna. Veliko večja možnost je, da boste ponaredek odkrili, če boste pozorni na nje- govo pakiranje oziroma morebi- tne spremembe barve, kvalitete škatlic, označbe serijskih proi- zvodnih števil (tako imenovani Lot number) ali pa boste kako drugače posumili na nekontroli- rano poreklo. tudi tukaj so ne- pridipravi že v koraku s časom in škatlice, barvne odtenke tiskovin distributerjih, ki so pooblaščeni s strani proizvajalcev. Proizvajalci jih ponavadi navedejo na svojih spletnih straneh, v svojih rekla- mnih materialih ali brošurah. Od distributerja pa imate pravico zahtevati tudi, da vam pokaže ori- ginalne dokumente, ki izkazujejo poreklo blaga. Ne glede na to, da živimo v časih gospodarske kri- ze, ko je potrebno vsak evro pre- udarno potrošiti, bodite pozorni na nenavadno nizke cene. Ni si- cer pravilo, je pa običajno, da ak- terji razpečevanja ponarejenega blaga ali blaga z nekontroliranim ima enako zavita čokolada dru- gačen okus kot tista nabavljena v domači trgovini, da isti pralni prašek bolje opere in kava precej bolj polno diši. Ne spominjam se, da bi kateri proizvajalec kdajkoli priznal proizvodnjo drugačnih iz- delkov z istim imenom za različ- ne trge. Tudi danes najbrž ni dosti drugače. Svetovni koncerni v rev- ne države tretjega sveta, v katerih pa živi nekaj milijard prebivalcev, svoje izdelke ne morejo prodajati po isti ceni kot v vropo ali Se- verno meriko. Z - kakor radi rečemo - globalizacijo sveta so Vsekakor morate takoj sporočiti uradnim predstavnikom proizva- jalca ali uradnemu distributerju – tudi če blaga niste kupili pri njem. Pri tem je najbolj pomembno, da se tako blago čim hitreje umakne iz uporabe, nato pa seveda pre- preči nadaljnje razpečevanje. Kakor na mnogih drugih po- dročjih ste tudi na tem prav sto- matologi v svojih ordinacijah in tehniki v svojih laboratorijih »prva frontna črta«. ZP ima preveč odprtih problemov na še bolj kočljivem trgu zdravil. Sta- novska organizacija pa najbrž ne vidi svojega poslanstva v pomoči k boljši situaciji na tem področju. Spraševati se, čigava je odgo- vornost, potem ko ima pacient v ustih škodljivo snov, je žal prepo- zno. Tako vam poleg že prej zapi- sanega nasveta zaželimo le obilo previdnosti! SLOVENIJA FEBRUAR 2019 ŠT. 1 / LETO 10 stran 8 Za lepoto je potrebno potrpeti. tletji kasneje več kot odlično spe- ljal, kot predsednik znanstvenega odbora na S 2010 v Portorožu. e bi se lahko še enkrat odločala, bi se zagotovo ponovno odločila za stomatologijo in ortodonti- jo. Nekaj pa vseeno še manjka in morda bo pri tem svojo vlogo lahko odigral tudi ta članek. Na- Bredent 2019 Stetersbr bo največji letošnji Bredentov dogodek Prej… za računalniško simulacijo premi- kov zob od pacientovega zateče- nega do želenega stanja. V vme- snih fazah računalniški program na podlagi posnetka trenutnega stanja izračuna, v sistem poveza- ne naprave pa izdelajo, novo na- joptimalnejšo opornico. Pravza- prav tri opornice različne trdote, ki jih pacient od najmehkejše do najtrše uporablja v naprej določe- nih časovnih intervalih. Sistem, ... in potem. slednik. Ne gre le za osebno za- doščenje ob pogledu na nekoga ki nadaljuje začeto delo, pa tudi ne samo za to, da pacienti v nekem trenutku ne bodo prepuščeni sa- memu sebi. Veliko večja vrednost je na mizi: to so kilometri in ure izkušenj, katerih izguba ob more- bitnem neuspehu prenosa na mlaj- šo generacijo bi bila preprosto prevelika. Dr. namarija igon srčno upa, da se to ne bo zgodilo. olno keramični materiali Praksa kaže, da se ob soočenju s samoplačništvom, tudi po tem, ko jim ortodont predstavi možne posledice, kar 5 pacientov ozi- roma njihovih staršev ne odloči za zdravljenje. Doseganje indeksa za mladega pacienta pa seveda ni vse. Ko je aparat v ustih, se projekt, v ka- terega mora biti vključena vsa družina, pravzaprav šele začne. Potrebno je popolno sodelova- nje z ortodontom. Ordinacija dr. namarije igon je z leti postala sinonim za visoko kakovost na eni strani in za brezkompromisno strogost tudi do mlajših pacientov na drugi strani. e posebej, kadar rtoont ne popravlja olj poicije ob ortoont popravi ivljenje tej priliki bo izšel tudi edinstven zbornik, v katerem bodo rezultate svojega dela predstavile vse gene- racije slovenskih ortodontov, ki jih je izšolal. S prihodom fi ksne ortodontije se je le-ta zelo razširila, saj je zajela veliko novih pacientov v večini odraslih oseb, ki prej svojih težav niso imeli možnosti reševati. o- žnosti so danes skoraj neomejene. Na obravnave prihajajo tudi preko 0 let stari pacienti z željo po ohra- njanju svojih stalnih zob. Druga plat medalje pa je seveda cena. Ta je še vedno velika in nemalokrat nedosegljiva. Ne samo za odrasle, kjer je edina možna pot samo- The World's Včeraj, danes, jutri Postalo je jasno: četudi so ob nje- nih prvih znakih pred nekaj leti, kakor še marsikdo, tudi sloven- ske zobozdravstvene ordinacije bile prepričane, da se jih recesija ne more dotakniti, je zdaj na dla- ni, da njen nedavni rahel zaton ni prinesel pomladi. asi, ki priha- jajo, so negotovi in potrebno bo oceniti, kaj bo bolje: biti previ- den opazovalec ali pa se odločiti za spremembe. Pri tej odločitvi bo eno večjih vlog igrala želja po večji varnosti.
Varnost kot stalni- ca je predvsem v zobozdravstvu v zadnjih desetletjih bila nekaj samo po sebi umevnega. Sedaj pa se poraja vprašanje, ali bo ta ideal sploh še kdaj dosegljiv. Katere so glavne spremembe, s katerimi so se vsled recesije soo- čile slovenske zobozdravniške or- dinacije Poglejmo si najprej se- gment zdravljenj in posegov, ki jih v celoti ali v veliki večini ne krije pacient: število potreb je precej naraslo in čakalne dobe so se še podaljšale. Pretresljivo je dejstvo, da se kvaliteta obravnav dnevno bori proti zdrsu navzdol. Velik delež k temu prispeva izrabljen sistem javnih naročil, ali morda še bolje rečeno zakoreninjena praksa nesmotrnega vodenja postopkov in izvajanj regulativ s tega po- dročja. problematiki izredno nizke stopnje sodelovanja med ponudniki in naročniki smo pisa- li v lanskem decembrskem Den- tal Tribune-u. Preprosta misel je ostala nespremenjena: dokler bo najnižja cena glavni kriterij izbire dobaviteljev, bodo le-ti ordinaci- jam dobavljali najcenejše blago. Kako pa je na področju privatnega zobozdravstva Tu se ruši kar ne- kaj tabujev. den je prihod novih zobozdravnikov iz držav nekda- nje skupne domovine. Stiki med stomatološkimi fakultetami tega področja so vsa ta leta ostali zelo živi in tudi ljubljanska ustanova ni izjema. Nesporno študijske iz- menjave pomenijo napredek v več pogledih. Zastavlja pa se vpraša- nje, zakaj je stikov s stomatolo- škimi fakultetami z drugih regij, ki v svetovnem merilu strokovno nesporno pomenijo večji potenci- al, manj, kot bi bilo pričakovati. edfakultetni stiki posredno in kasneje seveda močno vplivajo na morebitno kasnejšo migracijo. V časih recesije bi se seveda morali odločiti, ali si želimo migracije z ekonomskim ali znanstveno-razi- skovalnim predznakom. Druga značilnost je odliv pacien- tov čez mejo. Tudi o tem smo v Dental Tribune-u že pisali. kodo, ki se posamezni zobozdravstveni ordinaciji dogaja iz tega naslova, je težje meriti kot pa na primer »škodo«, nastalo po obisku davč- nega inšpektorja. vendar se kot po pravilu veliko več govori in piše o slednji, prvo pa preprosto puščamo mimo. Celo stanovsko združenje, kateremu gre za to vse- kakor pohvala, se je nepričakova- ecesija v zobozdravstvu avčna inšpekcija v ordinaciji Indirektna kompozitna ali keramična restavracija Dezinfekcija koreninskih kanalov ove tehnoloije za boljši činek Slovenski Dentalni Hollywood Competence in Esthetics Zdravniška zbornica Slovenije. avno je objavila svoje stališče, da je z medicinskimi podatki po- trebno zelo skrbno ravnati. Zdra- vstveni kartoni, po katerih so inšpektorji najbolj spraševali, so del medicinske dokumentacije, v katero naj tako davčni organi brez pisnega privoljenja pacienta ne bi imeli vpogleda. Da zobozdravniki pravice inšpektorja do vpogleda v medicinsko dokumentacijo. S tem pa status uo ni bil dose- žen. bičajni postopek se je od- vijal tako, da je zobozdravnik »zasul« davčnega inšpektorja z vsemi pridobljenimi mnenji ter ga opozoril na verjetno protizakoni- tost njegove zahteve in nevarnost tožbe, ki naj bi mu pretila s strani Solea laser O2 ramatično izboljša izkušnjo tako za pacienta kot tudi za zobozdravnika Prve izobraževalne zobozdravstvene oddaje so že na ogled World Gold Council je družbo Moro prvo v Sloveniji uvrstil na seznam zaupanja vrednih as, denar in kvaliteta ako najti najboljši kompromis pri kompozitih ST Tretja sprememba se nanaša na dobavitelje zobozdravstvenih ma- terialov, instrumentov in opreme. Kakor ordinacije tudi njih pestijo težave, ki se jim težko prilagaja- no aktivno spopadlo z državo na področju »davčne fronte«, ki se je prebujala v preteklih dveh letih. zobozdravstvenem turizmu pa za- enkrat javno še niso spregovorili. Endodontija iščenje, oblikovanje in dezinfekcija z enim inštrumentom ST Prepričati prepričanega ov pristop v uporabi keramike Dobrodošla novost Bolj prijetno tudi za paciente aser – naš vsakdanjik Primeri uporabe v praksi Rim Madrid linična uporaba obra izbira materiala za dograditev linični primer korak z današnjimi estetskimi zahtevami Zabarvani zobje ovi manj invazivni postopki ndodontija Podaljšujemo trajnost zdravljenih zob jo. Nekateri, ki so leta veljali za najboljše in največje, so zaspali na lovorikah in nenadoma pričeli Spremenjene metode cementiranja zobozdravstvenih dogodkov Ivoclar Vivadent je mojster organizacije vrhunskih trgovcev na mednarodnem trgu. Beograd Vaša osebna svetovalka je dr. Valerija Babij, dosegljiva na številki 01 530 44 08. Zagreb Dunajska 156, 1000 Ljubljana, moro@moro.si, www.moro.si Dunaj Moro & Kunst d. o. o., Trgovanje z naložbenim zlatom Vljudno vabljeni! DECEMBER 2011 ŠT. 4 / LETO 2 ŠT. 2 / LETO 3 ŠT. 1 / LETO 3 stran 12-14 FEBRUAR 2012 stran 12 - 15 stran 10 - 11 člane se naaljuje na .strani SLOVENIJA SLOVENIJA SEPTEMBER 2018 DECEMBER 2018 ŠT. 5 / LETO 9 ŠT. 3 / LETO 9 ŠT. 2 / LETO 9 ŠT. 4 / LETO 9 stran 2-3 FEBRUAR 2018 APRIL 2012 stran 2-4 SLOVENIJA SLOVENIJA SLOVENIJA SLOVENIJA SLOVENIJA ST ST stran 14 stran 17 ST 3 - 4 ST ST APRIL 2018 JUNIJ 2018 STI S katero recesijo se raje spoprimete? STI Za katero rešitev se je bolje odločiti pri posameznem primeru Prednosti prešane keramike pred cirkonijem Sendvič tehnika z T ragoceni material rešuje mnogo zapletov, ki so še nedavno bili pogubni za zobe avni razpis – ali znamo izkoristiti njegove prednosti ? I ob inoavrov stroovnjai uotavljajo porobnosti o njiovem ivljenju. aj boo avčni inpetorji iveeli o vaem ivljenju vpoleom v artotee vai pacientov SLOVENIJA SEPTEMBER 2017 ŠT. 4 / LETO 8 Ultrazvok in dentalni mikroskop strani 20-22 Sramežljiva gosta ali nepogrešljiva pripomočka v ordinacijah? Za uspeh je ključna izbira pravih kombinacij različnih materialov, različnih terapij in najpomembnejše: vrhunskih strokovnjakov strani 22-24 iTOP certifikat – program seminarjev 2017/18 stran 23 Izvedeli boste vse odgovore na vprašanja vaših pacientov o čiščenju zob SLOVENIJA DECEMBER 2017 ŠT. 5 / LETO 8 olimerizaijska lčka Koristno uporabna je lahko tudi v druge namene strani 2-3 Nasvidenje Dunaj 2017 Pozdravljen Beograd 2018 V lovu za rekordom: Competence in Esthetics bo drugo leto ostil bliz deleženev strani 12-13 Nepotrebne preparacije za luske stran 26 Hitre preobrazbe velikokrat niso najboljša izbira ŠT. 1 / LETO 9 stran 18 Ne le pacient, skoraj že prijatelj: Skupaj do uspeha! ako se izogniti težavam, na katere vseeno naletimo pri delu ešitev za neželene stranske učinke del pilotske raziskave o učinkovitih naravnih zdravilih stran 15-16 Mini »Foto Studio« rhunskih estetskih rešitev ni več mogoče dosegati brez uporabe dobrega fotografskega znanja in opreme stran 22 ešitev za neželene stranske učinke stran 16-18 del pilotne raziskave o učinkovitih naravnih zdravilih Od 5,25% do 6% NaOCl in 17% EDTA stran 22-24 sta poleg fiziološke raztopine najpomembnejši učinkovini Sleimanovega zaporedja irigantov ako čim hitreje do konca? stran 20 Zaradi pomanjkanja časa pacienti vedno pogosteje zahtevajo ekspresne rešitve Dentalni turizem je v svetu že dolgo uveljavljena veja turizma Naša popotovanja je pocenila in poenostavila, tako da so nas še bolj zasvojila. Zanimivih novic, ki prihajajo, je vedno več. Med njimi se najdejo tudi take, ki paciente vabijo k nakupu zobozdravstve- nih storitev v tujini. nav praktično skorajda ne poznajo več. Medtem, ko v Sloveniji stati- stike prikazujejo premajhno števi- lo zobozdravnikov na prebivalca, v Srbiji kar štiri stomatološke fa- kultete vsako leto preplavljajo trg z množico novopečenih stomato- logov. Sprva smo tovrstne izlete pripi- sovali muham enodnevnicam. S prihodom ekonomske krize pa je postalo jasno, da del osipa pacien- tov moramo pripisati tudi njiho- vim odhodom v tujino. Na vedno večje število takih potovanj zagotovo najbolj vpliva cena. V Kragujevcu stane klasič- ni poseg toliko, da si v primerja- vi s slovenskimi cenami pacient za enak znesek lahko privošči še večdnevno bivanje v hotelu z ogledom okoliških znamenitosti. Priština in Ohrid sta še cenejša, nekoliko bližji Novi Sad pa le za malenkost dražji. Razlogov za ta velika cenovna Priznati je treba, da resnejših odgovorov na ti dve dejstvi ne gre pričakovati kmalu. Vendar to ni vse. Pomemben faktor je tudi veliko nižja nabavna cena mate- riala, ki ga tamkajšnje ordinacije uporabljajo. Kako je to mogoče? Najbrž nihče v celoti ne verja- me združenjem potrošnikov, ki objavljajo, da ima čokolada iz iste tovarne drugačen okus, kadar je namenjena na vzhod, od tiste čokolade, ki bo odpremljena na zahod. Enako pa v celoti ne ver- SLOVENIJA SEPTEMBER 2011 ŠT. 3 / LETO 2 aserski žarek očno orodje pri kliničnih posegih ST ompetence in sthetics Program seminarja STI aziskava Zapiranje oroantralne fistule ST ikoli ne smemo prenehati z učenjem vplivu prehoda na privatno zobozdravstvo kultnih razsežnosti kot svoje čase steklenična gniloba. tudi za dolgoročne prihranke na področju zobozdravstva. Kako dolgo si lahko zatiskamo oči? poziti, silikoni, cementi ali algina- ti istega proizvajalca enaki? Kako velika je prisotnost ponaredkov? Odgovor je prepuščen verovanju posameznikov. Evidentno je, da so na jugu materiali cenejši, s tem pa tudi storitve. Zanimivo dejstvo je tudi, da je nekaj slovenskih zo- bozdravstvenih ordinacij, ki so kupovale materiale pri nizkoce- novnih in neavtoriziranih ponu- dnikih, tudi že zaznalo kvalitetna odstopanja. Kaj pa se zgodi, če taka odsto- se ne spozna na reference, ki bi zagotavljale kvalitetno izdelavo. In ko se nekaj 100 kilometrov stran od doma usede na zobozdra- vstveni stol ter odpre usta, je ne- mogoče, da bi razmišljal, ali je ta stol nemški ali kitajski in ali je po- leg stoječi zobozdravnik izkušen strokovnjak ali … Vse njegovo trenutno dojemanje je pravzaprav omejeno na anestezijo na začetku in znamenito vprašanje: »Ali je kaj bolelo?« na koncu. Pacientu manj znano je tudi vse ustavilo na vprašanju: kdo naj bi za izvajanje take preventive ne- mara lahko bil odgovoren. turizma Poleg večdnevnega zobozdra- vstvenega je prisotna tudi krajša – enodnevna različica. Tukaj smo v Sloveniji pri iskanju rešitev uspešnejši. Medtem, ko se je na eni strani povečal obisk bli- žnjih zobozdravstvenih prestolnic Zagreba in Reke, je tudi v sloven- skih čakalnicah ob severni in za- hodni meji mogoče slišati nemško in italijansko govoreče paciente. pravi gospod prim. MOKOREL TOMISLAV, dr.dent.med spec pedontolog ter v rokah drži preko 00 let star zobozdravniški priročnik. Napisan je v starem nemškem jeziku in gotici, a mu to ne povzroča večjih težav. a ačetu svojea olanja sem se pričel učiti rusea jeia asneje pa sta na vrsto prila e anlei in latinčina. eč teav ot raumevanje napisanea mi povročajo posamene čre. e lio animivea je v njem. ovosti sevea ni. e pa laje raumeti in ustvarjati oboravstveno sean jost če vemo aj se je elalo v pretelosti. esede kar vrejo na dan. Načr- tovan intervju se je tako spremenil v učno uro, kjer prim. dr. okorel predstavi svoja zanimiva stališča: O sebi 47 let delovne dobe je veliko. Pravzaprav sem uradno že upoko- jen. A nadomestila ni in vztrajam, ker imam rad svoje delo. O slovenskih pedontologih i imamo danes zelo feminizira- no otroško zobozdravstvo. Jaz sem eden redkih reliktov. Praviloma se za ta poklic odloča le ženska popu- lacija. Ne le vedno zato, ker naj bi pregovorno imele več občutka za delo z otroci. Verjetno tudi zato, ker imajo manj smisla za privatizacijo. Ker je dobršen del pedontologovih aktivnosti pravzaprav preventiva, kjer je potrebno biti včasih tudi malo strog, bolj do staršev, kot do otrok, se pregovorno značilni večji ženski smisel za delo z otroci nem- alokrat izkaže za preveč mehkega ali popustljivega. Poleg tega je - če se primerjamo z razvitim svetom - v Sloveniji pedontologov premalo glede na število prebivalstva. začetkih otroškega in mladinskega zobozdravstva v Sloveniji Ti segajo že v 0. leta. Po- membnejše spremembe pa so se pričele v 0. letih, ko se je začel nov program preventivnih pregle- dov. Starostna meja prvega obiska se je spustila na otrokovo starost - mesecev. Takrat smo otrokom opravili pregled ustne votline ter detekcijo potreb po morebitnih posegih. Starše pa smo podučili o pravilnem dojenju, prehrani, čiš- čenju zob, oralnem zdravju in še čem. Sledili so redni preventivni -mesečni pregledi ter po potrebi kurativna obravnava do otroko- vega 3. leta starosti in tudi še nap- rej, glede na prioriteto posegov in zdravstveno stanje ustne votline tudi do 1. leta. To počnemo še sedaj. O primerjavi s tujino To seveda ni bilo v evropskem prostoru nič novega, saj so po- dobne modele že kako desetletje prej razvile tako skandinavske kot anglosaksonske dežele. Seveda je bilo tam v startu dosti lažje, saj je bilo veliko manj problemov s fi - nancami, pa tudi zobozdravstvena prosvetljenost staršev je bila na višji ravni. V 0. letih so tam tako imeli že 20-letni staž in prve evaluacije. Izkazalo se je da pri njih otroci pri 12 letih praktično nimajo ka- riesa. To je izjemno pomembno tako za celostno psihično in fi zično počutje in zdravje otroka, kakor Največ zaslug za ta uspeh so evaluacije pripisale faktorjem po naslednjem vrstnem redu: - visokemu standardu; - visoki zdravstveni osveščenosti prebivalstva; - zdravstvenim službam; - predšolski in šolski vzgoji. največji grožnji Najbolj grozeč otroškim zobem je vedno bil karies, pri čemer je svojo vlogo vedno igralo ogrom- no faktorjev. d sredine 0. pa do konca 0. let je bila aktualna steklenična gniloba. Le ta je prišla z višjim standardom. Klasične dude so starši množično zamenjevali s plastičnimi stekleničkami. V njih so bile sladke tekočine, v katerih so se preko celega dne namakali otroški zobje. Posledično je priha- jalo do razpada zobne sklenine in drugih težav, povezanih s tem. Ta problem je bil prisoten v celotnem razvitem svetu in edina rešitev je bila propaganda in osveščanje. K sreči smo bili pri tem uspešni in danes te težave praktično ni več. Se je pa pojavila nova, to je podaljšano dojenje. aterino mleko v času, ko so že prisotni prvi zobki, sku- paj z oblogami, ki nastanejo na njih, povzroči enake poškodbe kot sladke tekočine. Zato je treba v tem primeru po vsakem dojenju zobe očistiti. Zadnje materam še ni prišlo v navado, kot bi želeli, zato je ta problem pri nas občasno še vedno prisoten. Je pa z dobro mrežo otroškega zobozdravstva in v sodelovanju s šolami za starše ta fenomen v sodobnem času bolje omejen in ni dosegel tako O zobozdravstvu otrok s posebnimi potrebami Zobozdravstvo je že samo po sebi zelo multidisciplinarno. Vča- sih za otroke s posebnimi potre- bami niso imeli drugačne rešitve kakor, ne le lokalna, temveč tudi splošna anestezija, ali pa jih sploh niso obravnavali. Danes obravna- vamo vse ter s pomočjo znanja raz- vojne pediatrije, pedopsihologije ali logopedije prej izčrpamo vse druge možnosti. Za anestezijo se odločimo šele, ko bi klasični poseg za malega pacienta ali zo- bozdravnika postal prenevaren. strahu pred zobozdravnikom Vsak mali pacient je dober pa- cient. Pokvarita ga lahko samo dva: starši ali zobozdravnik. Zelo nehvaležna stvar je, kadar starši otroka prepozno pripeljejo k zo- bozdravniku. Takrat je potrebno bolečino reševati z bolečino. Tak otrok potem res dobi strah in pos- tane problematičen pacient. Samega primarnega strahu je izredno malo in še tega je otroku nekdo vcepil v glavo še pred obis- kom zobozdravnika. K sreči odrasli ta strah potem večinoma izgubijo in ni mi zna- no, da bi se zdravniki pri odraslih s faktorjem strahu, ki se vleče iz otroških let, danes veliko srečevali. Določen odstotek ljudi se bo zdravnika, neodvisno od prisot- nosti morebitnih otroških travm, vedno bal. Pri svojem delu ne opažam, da bi ta prehod na otroško zobozdravs- tvo v Sloveniji imel kakšen velik vpliv. Kvaliteta tako preventive in kurative je ostala na visokem nivo- ju. Pa tudi nekaj pedontologov in mladinskih zobozdravnikov se je v okviru koncesionarstva že odločilo za poslovno neodvisno delovanje. Pri tem s svojimi pacienti še vedno izvajajo celoten program, kot če bi delali v javnem zdravstvu. ohranjanju doseženih standardov Vzpostavljene programe je po- trebno izvajati naprej. Je pa res, da pri nas nekatere stvari šepajo. Tako smo zaradi sistemske spre- membe, in sicer znižanja starostne meje za pravico do izbire lastnega zobozdravnika, iz nadzora izgubili del populacije srednješolcev, ki je prej bila v celoti vključena v pro- gram. Program, ki je prej zajemal otroke od 0-1 let, sedaj zapuščajo že 15 in 1-letni dijaki, katerih sto- pnja zobozdravstvene osveščenosti nemalokrat ni dovolj visoka za za- gotavljanje brezskrbne prihodnosti njihove ustne votline. V nekem smislu bi kljub vsemu tukaj še ved- no morala biti prisotna tudi neka ustrezna motivacija. Za konec še o lepoti pedontologije Pedontolog je pediater v zobo- zdravstvu. To delo je psihično in fi zično zelo naporno in obre- menjujoče. Vseskozi je potrebno biti izjemno natančen in pazljiv, da s sodobnimi aparaturami, ki jih uporabljamo, ne poškoduješ otroka. Pri tem je pomemben tudi osebni pristop. Kljub vsemu je to delo zelo lepo in hvaležno. Danes opazujem babice, ki k nam v or- dinacijo pripeljejo svoje vnučke, pred mnogo leti pa so prav one bile moji mali pacienti. Sosledje besed: »Dati cesarju kar je cesarjevega in…« je mnogim v preteklosti žal do vrha napolnilo ušesa in pravih učinkov ni. V da- janju uradni skupnosti marsikdo ne čuti več svojega poslanstva. Za glavno fi nančno načelo pa je po- stavljen cilj: kako državi odšteti čim manj. azlične poti, ki vodijo do njega, poleg faktorjev hazar- da in različnih bolj ali manj (ne) odgovornih nasvetov, prijateljev, strokovnjakov, knjigovodij in še koga, vsebujejo predvsem dej- stvo, da bo nekoč nemara za stor- jene odločitve, nekomu potrebno odgovarjati. Državi ali sebi, če pa je sreča mila, pa najraje nikomur. Začetki vpliva svetovne krize na slovensko gospodarstvo so brez posebnih presenečenj prinesli tudi večje fi nančne apetite in napad davčnih inšpektorjev na pregovorno premožnejše skupine državljanov. Nezaupanje slednjih zaradi neracionalnega trošenja javnih fi nanc se je poglobilo. Vse skupaj pa je zgolj odraz stopnje krize v kateri se nahajamo kar v ničemer ni drugače od mnogih drugih držav. Kakšno je stanje po treh letih, odkar je DS zobo- zdravstvo uvrstila med davčnim utajam še posebej izpostavljeno dejavnost in se odločila za projektni nadzor te dejavnosti Zanimivo je, da so se tako »na- padalci«, kakor »branilci«, na v javnosti napovedane kontrole, za razliko od preteklih podobnih akcij v drugih branžah, tokrat do- bro pripravili. Davčni inšpektor- ji, ki so znotraj novega projekta dobili izvedbene naloge, so bili vključeni v serijo dodatnih, tudi z davčnimi temami nepovezanih izobraževanj, ki naj bi jim čim- bolj pomagala zbrati dovolj obre- menilnega gradiva. Na tem mestu gre omeniti tudi dejstvo, da so se nekatere nedorečenosti, vezane predvsem na izdajanje računov, obračunavanje davkov in vodenje poslovnih knjig, kadar gre za sto- ritev, ki jo pacient plača v celoti, ali ki jo plača le delno, dokončno uskladile šele tik preden so prvi inšpektorji pričeli s svojim delom na terenu. e na začetku je na pomoč prišla ne bi zašli v težave, je Zdravniška zbornica Slovenije pridobila tudi pravno mnenje, iz katerega je bilo razvidno, da ni pravnih podlag za posredovanje zaupnih podatkov pacienta z namenom izvajanja davčnega nadzora. Ti podatki se štejejo za poklicno skrivnost, nje- nega varovanja pa lahko zdravni- ka razreši edino le pacient ali so- dišče. Vsaka druga pot ne bi bila le sporna, pač pa tudi kazniva. Zdravniška zbornica Slovenije je tako izdala prepoved vpogleda in- špektorjev v zdravstvene kartone ob enem pa je zobozdravnikom posredovala tudi nasvete, kako naj ravnajo ob njihovih tovrstnih zahtevah. S svojimi aktivnostmi je Zdravni- ška zbornica tako precej ohromi- la inšpekcijske postopke. V bran se jim je postavila informacijska pooblaščenka. V imenu javnega interesa ter v smislu nujnosti do- stopa do teh podatkov za ohranja- nje javnega interesa, je z dodatno obrazložitvijo, da so davčni in- špektorji zavezani molčečnosti in smejo pridobljene podatke upora- bljati le v točno določene name- ne, izdala mnenje o legitimnosti njihovih osebnih podatkov takoj obvesti tudi paciente, ki lahko začnejo postopek za varovanje svojih pravic. Morala medsebojnega obnašanja je verjetno natanko takšna, kakr- šna so vzpostavljena razmerja v družbi. Zato je pri inšpektorjih ne pričakujte veliko. Ko inšpektor- ji na koncu pridejo do potrebnih in iz pridobljene dokumentacije izhajajočih napak, bodo v nasle- dnjem koraku že pregledovali vaše premoženje in njegovo vre- dnost. Starejši med vami se bo- ste še spomnili tako imenovanih Komisij za ugotavljanje premo- ženja, ki so celo v časih, ki jih danes označujemo z negativni predznaki, veljale za nekaj, kar je bolj sporno kot ne. Sedaj je, kot kaže, dovoljeno vse, tudi to, da morate dokazovati, kje ste dobili denar, če se je vaše premoženje v preteklem letu povečalo bolj, kot pa ste prijavili dohodkov iz de- javnosti. Toda, ko boste razgalje- ni stali pred inšpektorjem, naj vas cionalno, če vas bi tak pregled po nesreči uničil. Največkrat odkrit davčni prekr- šek v zobni ordinaciji je napačno izračunan ali celo neizdan račun ter posledično njegovo neeviden- tiranje v poslovnih knjigah. asno je, da taka praksa nobeni državi ni po godu. asno pa je tudi, da zgolj povečan inšpekcijski pritisk temu ne more narediti konca. Treba je odstraniti tudi druge vzroke. den pomembnejših je nepoznavanje pravic na strani pacientov. Večina jih v zobozdravniških ordinacijah preživlja večje ali manjše šoke in po opravljenem posegu nima več koncentracije za pozorno spre- mljanje sledečih aktivnosti, kot je izstavitev računa. Poleg tega pa se pacientove pravice, predvsem tiste iz naslova zdravstvenih za- varovanj, nemalokrat spreminjajo pogosteje kot pacient uspe obi- skati ordinacijo. Kaj pa amnestija Tudi ta je mo- goča: ko ocenite, da ste s svoji- mi utajami naredili morda korak predaleč, lahko vedno uporabite instrument samoprijave. Ta vam zagotavlja, da boste plačali le do- datno (utajeno) davčno obremeni- tev, ne pa tudi kazni. Vsekakor pa lahko ta instrument uporabite le, če vam sklep o davčnem nadzoru še ni bil izročen. Ko vam pismo- noša torej prinese nepriljubljeno modro kuverto, je nikar ne pre- vzemite. Vrnite mu jo nazaj ter si vzemite nekaj dni za razmislek v tem času, ki vam ga pošta dolo- či za prevzem priporočene pošilj- ke, lahko samoprijavo še vedno vložite. Ne pozabite pa takoj za tem čakajoče pošiljke prevzeti, saj se, ko mine določen rok, šteje, da vam je bila pošiljka vročena že takrat, ko vas je pismonoša prvič obiskal, ali vam pustil prvo obve- stilo. Najpomembnejše z ustavo do- ločeno načelo, po katerem dela DS, je načelo zakonitosti. S tem je določena tudi prva naspro- tnikova fronta: iskanje lukenj v zakonih. al živimo v časih, ko je nemalokrat lepše, da si zaželimo čim bolj uspešno iskanje takih lukenj, kot pa dobrih poslovnih rezultatov. Ste tui vi e imeli tira v orinaciji pacientov. V kolikor je inšpek- tor vztrajal pri svoji zahtevi, je zobozdravnik od njega zahteval pismeno zahtevo. Taka zahteva lahko predstavlja temelj kazen- ske ovadbe inšpektorja, vendar ji v svoji legitimnosti zobozdrav- nik raje ne sme več nasprotovati, zato je Zdravniška zbornica na tem mestu predlagala, da zoboz- dravnik dokumentacijo izroči in- špektorju ter obenem o razkritju ne bo preveč strah. Višina kazni in dodatnih davčnih obremenitev vam »neuradno« namreč po vsej verjetnosti ne bo izračunana na podlagi »cenika« z vaše strani storjenih in ugotovljenih napak. Znesek bo veliko bolj blizu tiste- mu, za katerega bo ocenjeno, da vam ob kakšni kolateralni škodi še vedno zagotavlja preživetje in nadaljevanje dejavnosti. S stali- šča države bi vsekakor bilo nera- SLOVENIJA Število vzrokov te kvalitetne di- ferenciacije je, kar je pri nas obi- čajno, skoraj enako številu raz- pravljalcev o tej tematiki. Večina pa vseeno ne pozabi omeniti jav- nih razpisov. V njih – na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, kjer ni tako – zdravstveni domovi, kot edini kriterij izbire dobavitelja materialov in instrumentov, na- vajajo ceno. To naj bi povzročilo, da zobozdravniki v zdravstvenih domovih za izvajanje dejavnosti prejemajo najcenejše materiale, ki se pogosto nahajajo blizu mej medicinske sprejemljivosti. Temu primerno narašča število rekla- macij – ob njihovem reševanju pa se zdravstveni dom in njegovi dobavitelji vedno bolj približuje- jo točki, ko namesto soustvarjalci postanejo nasprotniki. li nam ekonomija dopušča drugo pot? Odgovor je vseka- kor pritrdilen. Od pripravljenosti obeh partnerjev pa je odvisno, ali bosta po poti k izboljšanju sto- ritve za pacienta tudi stopila. To jima v sami osnovi dopušča celo regulativa postopka za izvajanje oddaje javnega naročila. Le-ta namreč kot pomemben institut vzpostavlja stik z dobavitelji z namenom medsebojnega informi- ranja in odpravljanja napak ter s tem vzpostavljanja višjih standar- dov. Po nam dostopnih podatkih je v zadnjih 2 letih večina sno- valcev v razpisno dokumentacijo zapisalo, da sestanka z dobavitelji ne bo. stavljajo svoje zahteve brez kva- litetnih in ažurnih informacij o tem, kaj se na trgu dogaja. Tu gre predvsem za pregled nad vrstami najrazličnejših novosti v materia- lih, tako na področju spremembe obstoječih, kakor tudi pojavljanju novih. Dilema med dovoliti ali ne do- voliti dobaviteljem sodelovanje pri snovanju novih javnih razpi- sov je vsekakor nevarna. Na eni Konec minulega stoletja za- četa delitev slovenskega zoboz- dravstva na javno in zasebno je povzročila nastanek različnih stereotipov. Verjetno se je najtrdneje prijel prav tisti o manj kvalitetni, a si- cer brezplačni oskrbi pacientov v javnih ustanovah na eni strani, ter pregrešno dragi, a neprimerno boljši obravnavi pri zasebnikih. strani lahko tako vmešavanje po- stane ne le moteče, marveč tudi ovirajoče. Na drugi strani pa iz bolj naklonjene ji dosedanje pra- kse izhaja veliko neracionalnosti. Gre predvsem za zahteve po po- sameznih materialih, ki običajno niti niso najcenejši, ali posame- Slovensko uredništvo časnika Vam skupaj z drugimi uredništvi edicij Dental Tribune s celega sveta želi: VESEE E PE in SE V ET 01 ! Tudi v novem letu se bomo za Vas trudili in Vam postregli z veliko zanimivega branja. Veseli bomo tako kritik, kot tudi pohval. Vsekakor pa nas prosimo ne pozabite obvestiti o vsem kar se bo v Vaši bližini dogajalo zanimivega na področju zobozdravstva. kov, je odstranjevanje neželenih navad. Navade so železne srajce tudi v zobozdravstvu in tako so planerji nabav često izpostavljeni pritiskom posameznih uporabni- kov, ki želijo vedno uporabljati le tiste materiale kot »ponavadi«. Jasno je, da vsaka novost ni do- bra. Celo nasprotno: žal je večina novosti v današnjem hitrem tem- pu postavljenih na trg brez zado- stnega števila preizkusov in zato nemalokrat škodljivih. Prav tako škodljivo pa je, če ne sledimo na- predku, in ravno to se dogaja, če želimo leta in leta uporabljati le en material in eno doktrino. Neredko tudi, predvsem kar se količin tiče, pritisku botruje želja posameznih uporabnikov po po- trošnji z javnim naročilom prido- bljenega materiala v privatne na- mene. Zdravstveni domovi se za pomoč pri tem problemu še niso obrnili na dobavitelje. Za ta korak bo poleg soočenja z višino neu- pravičenih odlivov potrebno najti tudi dovolj časa in motivacije. Zgodba se tukaj ne konča. Predpostavko o za zdravstveni dom cenejši in za pacienta bolj- ši storitevi, izhajajočo iz večjega sodelovanja med dobaviteljem in zdravstvenimi domovi, bo v praksi potrebno še preveriti. e ne drugega, bo to sodelovanje iz pogodb o dobavi morda vsaj po- čistilo množico nesmiselnosti, ki se v praksi k sreči ne uporabljajo. Primer so lahko: zahtevane doba- ve v 24 urah, neomejena možnost takojšnje vnovčitve bančnih ga- rancij, nezavezanost k nabavi količin, zavezanost k ohranjanju cen preko razumnih rokov, izbire trojnih dobaviteljev, možnost ku- povanja še pri četrtemu, itd znih proizvajalcih, ki po navadi še zdaleč niso najkvalitetnejši. Danes smo na točki, kjer doba- vitelji ugotavljajo, da z naročili pridobljenimi preko javnih raz- pisov ustvarjajo le še minimalno dodano vrednost in zgolj večajo promet proizvajalcem. Nekate- ri kvalitetni dobavitelji so se za to predvsem iz razpisov manjših zdravstvenih domov že umakni- li. Vprašanje časa je, kdaj bo na njihovo mesto vstopil kakšen ta- koimenovani nizkocenovni do- bavitelj. S takim prihodom bodo zdravstveni domovi soočeni z novimi neprijetnostmi, ki so jih nekateri v privatnem sektorju – zaslepljeni s ceno kot edinim kri- terijem izbire že doživeli. Veliko manevrskega prostora je mogoče najti še na dveh podro- čjih. Prvo je postavitev smernic javnega razpisa. Ta mora slediti viziji zdravstvenega doma in na- črtu razvoja zdravstva v Sloveni- ji. Nemalokrat temu ni tako. Za- nimiv je nedavni primer srednje velikega zdravstvenega doma, ki je postopek oddaje javnega naro- čila za zobozdravstveni material po prejemu ponudb 10 dobavite- ljev prekinil z razlago, da vse po- nudbe presegajo načrtovana sred- stva. Potrebno je omeniti, da se je razpis nanašal na vsakodnevni potrošni material. Tukaj ni vpra- šljiva legitimnost take odločitve. Gre zgolj za upoštevanje dejstva, da so vsi dobavitelji z razpisom imeli določene stroške (kader, vzorci materialov in ne ravno poceni bančne garancije). Zaradi premalo profesionalnega pristo- pa in pomanjkanja komunikacije so ti stroški zapravljeni. Ker so v celoti bremenili dobavitelje, pa je pod vprašaj postavljen ne samo partnerski odnos, pač pa tudi pri- pravljenost do le tega v prihodnje. Drugo področje, kjer dobavi- telji v sodelovanju z vodstvom zdravstvenega doma lahko so- delujejo pri ustvarjanju prihran- Za zaupanje se Vam lepo zahvaljujemo! To pomeni, da razpisovalci se- ez noč se ne bo ničesar spre- menilo. Premik k večjemu med- sebojnemu razumevanju, ter temu sledečemu partnerskemu sodelo- vanju, pa bo, kakor že mnogokje, zagotovo dal pozitivne rezultate. Le izpeljati ga bo potrebno. Dental Marketplace Pot do glavnega cilja strani 4-6 Skupaj do uspeha! Ne le pacient, skoraj že prijatelj: #patient2fan wh.com Tridimemzionalno zapiranje z MTA Izbira skenerja www.dental-tribune.com www.dental-tribune.com strani 14-16 Odločitev je padla aj morate še vedeti?