4 DENTALNE ZLITINE februar 2020 Pregled stanja biokompatibilnosti dentalnih zlitin in vplivov različnih kovinskih ionov na nastanek alergij dr. Peter Majerič, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru, izr. prof. dr. Rebeka Rudolf, Zlatarna Celje d.o.o. Kovine in zlitine imajo pomembno vlogo v dentalni medicini. Različne kovine in zlitine se uporabljajo v vseh vidikih zobozdravstva, v neposrednih in posrednih zobnih rekonstrukcijah ter za izdelavo instrumentov, ki se uporabljajo v splošni stomatologiji za obdelavo in manipulacijo zob. Znano je, da so se zobni nado- mestki in proteze iz kovin izde- lovali in uporabljali več stoletij. Tako so v 19. stoletju zobno pro- tetične nadomestke oz. zobne vot- line izdelovali iz nadomestkov s stiskanjem aluminija, amalgama, zlata, svinca, platine in srebra. Leta 1907 so uvedli precizijsko litje, ki je omogočalo bolj prefinje- no izdelavo kron in mostičkov. Z uporabo električnih peči in opreme za litje je razvoj litja dentalnih zli- tin hitro napredoval. Dandanes se tako uporabljajo moderne digital- ne tehnike izdelave zobnih nado- mestkov, a se kljub temu še vedno veliko zobno-protetičnih nado- mestkov izdela z litjem. Po drugi strani je možno analizirati, da so se različne dentalne zlitine skozi desetletja razvijale v odvisnosti od kemijske sestave.Gonilna sila za njihov razvoj so bile tehnološke spremembe zobnih protez, napre- dek v metalurgiji in tehniki, uved- ba poznavanja funkcijske lastnosti biokompatibilnosti ter sprememba gibanja cen plemenitih kovin. Razvoj tehnike je v sredini 20. stoletja omogočil izdelavo zobnih nadomestkov iz kovin oziroma dentalnih zlitin, iz katerih izdelava prej ni bila možna, kot na primer iz kobalta ali titana, zaradi zah- tevnosti pri izdelavi. Nihanje cen predvsem plemenitih kovin pa je botrovalo razvoju različnih recep- tur in kombinacij kovin v dental- nih zlitinah z namenom nižanja cene, a z ohranjitvijo mehanskih lastnosti, zadostne biokompatibil- nosti v kombinaciji z visoko koro- zijsko odpornostjo. Klinične študije dentalnih zlitin segajo v zgodnja 60. oziroma 70. leta prejšnjega stoletja in so bile takrat odvisne od vstopa teh zlitin na različna tržišča ter zahtev, ki so regulirala njihovo prodajo. Za te dentalne zlitine lahko na osno- vi dolgoletne uporabe dokazuje- mo njihovo klinično ustreznost s predklinično oceno o biokompati- bilnosti, ki vključujejo korozijske in citotoksične teste. S temi testi se tako določi poslabšanje mehanskih lastnosti in učinkovitost zobne konstrukcije v ustnem okolju ter sproščanje ionov iz dentalne zliti- ne, ki lahko direktno dražijo ustno tkivo ob zobnem nadomestku ali se sproščajo v telo. Potencialna sistemska in lokalna strupenost, alergije in rakotvornost so posledi- ce sproščanja ionov iz dentalne zli- tine v ustno votlino med procesom korozije oziroma uporabe v ustih. Dokazov, da bi dentalne zlitine povzročile sistemsko strupenost, je sicer izjemno malo. Osnovni pogoj in najpomembnejša lastnost za uporabo dentalne zliti- ne je njena korozijska odpornost v ustnem okolju. Dentalna zlitina ne sme vplivati na elektrokemično korozijo v prisotnosti drugih kovin (zlato, amalgami, itd.), oziroma mora na površini imeti zaščitni sloj, ki zmanjšuje elektrokemične razlike potencialov ter sproščanje ionov iz njene površine. Nastanek tega sloja se imenuje pasivacija – poznan sicer kot nastanek pasi- vizacijskega sloja, ki preprečuje nadaljevanje procesa korozije. Pri tem je znana zahteva, da ta pasivi- zacijski (zaščitni) sloj ne sme bi- stveno spremeniti barve dentalne zlitine. Po drugi strani lahko pride do situ- acije, da se elektrokemični korozij- Neplemenita dentalna zlitina Uhajanje ionov, povzroča alergijo in vnetje Nastajanje pasivizacijske plasti Cr2O3 Končan nastanek pasivizacijske plasti, prehajanje ionov zmanjšano Neplemenita(NiCr) dentalna zlitina Kisik iz okolja se veže s Cr iz zlitine v plast Cr2O3 Plast Cr2O3 preprečuje nadaljno korozijo Plemenita dentalna zlitina Plemenita dentalna zlitina na osnoci srebra na osnovi zlata Najmanjše prehajanje ionov v telo, najmanj alergij Uhajanje ionov pred nastankom zaščitne plasti Končan nastanek pasivizacijske plasti, prehajanje ionov zmanjšano Dentalna zlitina BIOKER za porcelansko tehniko ski produkti vežejo na beljakovine in tvorijo albuminate s težkimi kovinami – haptene, ki lahko pov- zročijo alergijsko lokalno vnetje mehkih tkiv ali celo alergijsko preobčutljivostno reakcijo na gin- givi, bukalni sluznici, jeziku, ... Simptomi lokalnega draženja ali alergijskega vnetja so pekoč jezik, suha usta, kovinski okus, pojav aft, itd. v ustih pacienta, ki ima zobni nadomestek. Iz tega razloga je pomembno pre- učevanje sproščanja ionov posa- meznih elementov s površine den- talnih zlitin v predelu ust v slini. Preiskave različnih dentalnih zlitin s pomočjo in vitro testov na celi- cah so pokazale, da zlato (Au), paladij (Pd), platina (Pt) in indij (In) nimajo citotoksičnega učinka, medtem ko so bili krom (Cr), ba- ker (Cu) in srebro (Ag) strupeni, celo zelo strumeni pa nikelj (Ni), cink (Zn) in kobalt (Co) (1). Tako je bilo zaznati povečano sprošča- nje kovinskih ionov pri nepleme- nitih dentalnih zlitinah (Co-Cr ali Ni- dentalne zlitine) in s tem večja možnost za pojav alergij in vne- tij pri teh zlitinah. Pri plemenitih dentalnih zlitinah pa je poznano, da je sproščanje kovinskih ionov močno zmanjšano, kar je značil- no za te dentalne zlitine (Bioker, Aurodenti, Dentorji). Pri pleme- nitih dentalnih zlitinah se običaj- no pokaže samo sproščanje cinka (Zn) v manjših količinah, ki pa ne povzroča vnetja tkiv okoli zobnega nadomestka. Tako je tkivo okrog zobnega nadomestka iz plemenite dentalne zlitine bistveno bolj zdra- vega videza še veliko let po rekon- strukciji, v nekaterih primerih tudi do več deset let. Že zelo dolgo je dobro poznana alergija na nikelj, ki se pojavi ob kožni izpostavljenosti tej kovini. Približno 20% ljudi ima alergično reakcijo (z vnetjem) na nikelj, ki pa se pogosteje pojavlja pri žen- skah, verjetno zaradi večje izpo- stavljenosti tej kovini pri uporabi neplemenitega nakita (kot npr. uhanov oziroma piersingov, itd.). Statistika kaže, da se pojavnost alergije na nikelj pri prebivalstvu zvišuje. Iz tega razloga se po za- konodaji v zadnjih letih zmanjšu- je delež niklja v izdelkih, ki so v stiku s kožo oziroma tkivi. Za iz- delavo plemenitih dentalnih zlitin se zato uporablja paladij (namesto