Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download
ePaper created 2016-05-30, 23:37:22 | version 1.38.0
17 junij 2016 RAZISKAVA 57%, pri moških pa nekoliko niž- ji (44%). 16 oskrbovancev (34%) je redko lahko požiralo hrano brez občutka neugodja, od tega 4 moški (22%) in 12 žensk (42%). Med anketiranci je bilo 15% ti- stih, ki jim zobje ali zobne prote- ze niso nikoli preprečili, da bi go- vorili kot bi želeli, 28%, od tega tretjina moških in četrtina žensk, pa jih je odgovorilo z odgovorom včasih. Vprašani anketiranci so v 30% odgovorili, da včasih niso sposobni jesti brez občutka ne- ugodja, v istem odstotku so tudi navedli, da so bili vedno sposob- ni jesti brez občutka neugodja. 11 starostnikov (23%) je včasih omejilo kontakte z ljudmi zaradi videza njihovih zob ali zobnih protez, od tega je bil višji delež pri ženskah (28%) kot pri moških (16%). 19 oskrbovancev je na vprašanje kako pogosto ste jema- li zdravila, da bi olajšali boleči- no ali neprijeten občutek v vaših ustih, odgovorilo z redko (41%) in samo ena (2%) oskrbovanka z odgovorom vedno. Med anke- tiranci je bilo 43% tistih, ki jih je včasih skrbelo oziroma so bili zaskrbljeni zaradi težav z zobmi, dlesnimi ali zobnimi protezami. Od vseh vprašanih so odgovorili z vedno samo moški (11%). 10 anketiranih starostnikov (21%) je bilo pogosto vznemirjenih ali v zadregi zaradi težav z zobmi, dlesnimi ali zobnimi proteza- mi, od tega je višji delež žensk, ki znaša 8 oskrbovank (28%) in samo 2 oskrbovanca (11%). 23% starostnikov je na vprašanje kako pogosto vam je bilo zaradi težav z zobmi ali zobnimi protezami neprijetno jesti pred drugimi lju- dmi, odgovorilo z včasih, delež žensk (25%) je malenkost višji kot moških (22%). Na zadnje vprašanje kako pogosto so bili vaši zobje občutljivi na vroče, hladno ali sladko je 13 anketi- rancev (28%) odgovorilo z odgo- vorom pogosto, od tega 9 oskr- bovank (32%) in 4 oskrbovanci (22%) (tabela 1). Vpliv občutka suhih ust na z ustno votlino povezano kakovost življenja smo ocenjevali z kazal- cem GOHAI. Ženske so imele povprečen GOHAI indeks 48 ± 31, moški pa 39 ± 20. Najprej so bili zanimivi odgovori na posa- mezna vprašanja, iz vseh vpra- šanj pa smo izračunali vrednost kazalca po aditivni metodi. V naši raziskavi jih je imelo težave z žvečenjem 93%. Do podobnih ugotovitev so prišli pri starostni- kih v domu za ostarele v Romu- niji (Murariu in sod., 2009) in sicer ima kar 87% ljudi težave s suhimi usti pri žvečenju in grize- nju. Pri podobni raziskavi, ki jo je opravil Franci Breznar, pa je bila pogostost težav z žvečenjem pri živečih v domovih za staro- stnike 66%, v kanadski raziska- vi pa 45% (Locker D. in sod., 2001). Tudi pri pogostosti ome- jitve vnosa hrane zaradi težav v ustni votlini sta odstopali naša in romunska raziskava, kjer je mo- ralo vnos hrane omejiti kar 85% preiskovancev, v raziskavi (Bre- znar, 2011) je bilo takšnih prei- skovancev 34% in v kanadski raziskavi 33%. Naši anketiranci so imeli večje težave pri žveče- nju in grizenju določene hrane (jabolko) (93%) kot romunski (87%), kanadski (45%) in v razi- skavi (Breznar, 2011) 66%. Naša raziskava (20%) in raziskava v Kanadi (22%) je pokazala, da lahko razmeroma malo ljudi po- žira brez občutka neugodja, bolj- ši je bil odstotek pri Romunih (36%) in zelo slab pri raziskavi (Breznar, 2011) 10%. Najbolj opazna razlika med raziskava- mi je pri težavah z govorom in sicer v naši raziskavi je imelo 85% preiskovancev težave, malo manj jih je imelo pri romunski (53%), pri raziskavi (Breznar, 2011) 34%, najmanj pa pri ka- nadski (16%). Pri raziskavi v Kanadi in pri Franciju se je lahko 60% preiskovancev hranilo brez neugodja, pri naši je odstotek ne- koliko nižji (30%), najnižji pa pri romunski raziskavi (9%). Naj- večji odstotek preiskovancev je uporabljalo zdravila za lajšanje bolečin v naši raziskavi (78%) in romunski raziskavi, manjši delež je bil pri kanadski (10%) ter najmanjši pri Breznarjevi raz- iskavi (3%). Omenjene razlike je možno pojasniti z raziskavami v starosti, spolu in splošnem zdra- vstvenem stanju preiskovancev. Vrednost kazalca GOHAI je bila pri povprečju pri osebah ,ki so pozitivno odgovorila na več vprašanj XI, večja, kar kaže, da simptomi kserostomije pomemb- no zmanjšujejo od ustnega zdrav- ja odvisno kakovost življenja. Od ustnega zdravja odvisno ka- kovost življenja je tudi slabše pri osebah, ki nimajo snemnoprote- tičnih nadomestkov in pri osebah ki imajo paradontalno bolezen. O vplivu ustnega zdravja na kazalec GOHAI na osnovi pri- dobljenih rezultatih ne moremo sklepati, saj kliničnega pogleda ustne votline nismo opravili, kar je pomankljivost naše raziskave. Starostniki s suhimi usti naj bodo posebej pozorni na oralno higi- eno, to vključuje odstranjeva- nje zobnega kamna, zdravljenje vnetih dlesni in zobnega kariesa. Starostniki naj zaužijejo dovolj tekočine (negazirane in neslad- ke), vsaj 1,5 l dnevno. Žvečijo naj žvečilne gumije, ki vsebujejo xylitol in uporabljajo sredstva za nadomestitev sline. Izogibajo se naj ustnih vod, ki vsebujejo alko- hol, ker le-te še bolj poslabšajo simptome. Starostniki si naj vsak dan pregledajo ustno votlino, pozorni naj bodo na neznačilne barvne lise, zobno gnilobo in raz- jede. Če zasledijo netipične zna- ke, naj o tem obvestijo skrbnika oziroma zdravnika. Starostniki naj ne nosijo protez med spanjem in naj očiščeno protezo namoči- jo v kozarec z vodo oziroma v sredstvo za čiščenje proteze. Izo- gibajo se naj žvečenju in kajenju tobaka. Starostniki naj večkrat dnevno prezračijo bivalni pro- stor in uporabijo vlažilec zraka, ki doda vlago prostoru, kar po- maga pri preprečevanju simpto- mov suhih ust, ki nastanejo med spanjem. Težave naj zaupajo svojemu osebnemu zdravniku, ki bo ugotovil ali so težave s suhimi usti posledica jemanja zdravil. Z zamenjavo zdravil bo zdravnik poskušal zmanjšati stopnjo suhih ust in naredil načrt zdravljenja morebitnih simptomov v ustih. S predstavljeno raziskavo smo ugotovili, da ima večina staro- stnikov v domu za ostarele pri- sotnost suhih ust. Simptomi su- hih ust se povečujejo s številom zaužitih zdravil. Ženske imajo za tretjino več bolezni in zauži- jejo skoraj tretjino več zdravil kot moški, zato imajo več težav s suhimi usti kot moški. V razi- skavi smo ugotovili, da suha usta vplivajo na od ustnega zdravja odvisno kakovost življenja. Po- membno je, da starostniki zaupa- jo težave svojemu skrbniku ozi- roma zdravniku, da jim pomaga z nasveti, kako preprečiti oziro- ma zmanjšati simptome suhih ust ter s tem izboljšati kakovost življenja. Avtorja: Uroš Malenšek, ustni higienik Doc. dr. Rok Gašeperšič, dr. dent. Med PREŽIVITE POLETJE 2016 Z NOVIMI OKUSI MED VAŠIMI ZOBMI ! V mesecu JUNIJU in JULIJU vam bomo ob vsakem nakupu preko www.LepZob.si v vrednosti nad 100 EUR PODARILI zobno pasto SPLAT. Do izteka zalog si okus lahko izberete sami.