Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

28 SMILE DESIGN DENTOMKontakt: Brajnikova 20, 1000 Ljubljana www.dentom.si info@dentom.si 040 737 345 Zobni laboratorij mno denarja? Bi se takoj odločili za takšno zadevo, če bi se sploh kadarkoli? Načrtovanje nasmeha v digital- ni obliki tudi ni nič novega, se pa vedno bolj in bolj uveljavlja in sam sem mnenja, da je stvar, ki deluje. Naj na začetku pouda- rim, da zadeve ne gre primerjati z določenimi moduli programske opreme, ki je del danes popu- larnih skenerjev. Da, tudi tam si lahko pomagamo z vizualizacijo, a je stvar veliko bolj natančna, če uporabljamo enega izmed kon- ceptov, ker se načrtovanje nasla- nja na pomembne vizualne točke, ki jih prenesemo na mavčne mo- dele, kar pa vpliva na pravilen in estetski končni rezultat. Kaj potrebujete? Računalnik s programsko opremo za predstavi- tve (powerpoint, keynote), mobil- ni telefon z dobro kamero, osnov- no računalniško znanje ter nekaj časa in dobre volje. To so mini- malne zahteve, sam pa sicer pre- feriram konkreten zrcalno-refle- ksni fotoaparat (DSLR), osnovno studijsko opremo, medtem ko potrebe po namenski programski opremi ne vidim. Stvar stane od tisoč do tisočpetsto evrov, pona- vadi za doživljenjsko možnost uporabe, večina pa ponuja tudi mesečni najem ali preizkusno različico. Menim, da je delo z že dostopno programsko opremo dovolj enostavno, da je ta strošek bolje investirati kam drugam. Ob obisku pacienta se le-tega te- meljito poslika. Potrebujemo sli- ke frontalnega dela, intraoralne slike z retrakcijo ustnic, profilne slike, slike “ob dvanajstih” kjer slikamo zunanjo linijo zobne vr- ste maxille. Paziti je potrebno, da so slike jasne in vedno posnete z istega kota in oddaljenosti, da ni- mamo kasneje prevelikih težav. Zelo v pomoč je tudi video po- snetek pacientovega obraza, mi- mike, obraznih potez, mirno sta- nje, nasmeh, smeh. Ponavadi se naredi dva tipa posnetka, od daleč in enega, kjer posnamemo zgolj usta. Čas snemanja izkoristimo lahko za par vprašanj glede želja, pričakovanj itd. in artikulacijsko testiranje. Ko imamo zbran ves foto ter video material, se lotimo načrtovanja. Klinični primer prikazuje 28-le- tno pacientko, ki ni bila zadovolj- na s svojim nasmehom. Na mestu stranskih sekalcev je imela stal- ne podočnike, na mestu stalnih podočnikov pa še vedno mlečne podočnike in trpi za hipodonti- jo stranskih sekalcev (slika 1). Rentgenski posnetki pokažejo, da je koreninski predel mlečnih podočnikov oslabljen, a je tr- dnost še vedno dovolj dobra, da opravljajo svojo funkcijo. Paci- entka si je želela novega lepega nasmeha, čimprej ter cenovno ugodno. Naši predlogi oskrbe so bili kompleksnejši, saj če želi- mo stvar narediti, kot je treba, so bližnjice pot k neuspehu. Prostor za stalni podočnik, ortodontsko zdravljenje, eventuelna vstavitev dveh implantatov z oblikovanjem dlesni ter manjše modifikacije pr- vih sekalcev za ohranjanje vizu- alnih razmerij med zobmi. Druga rešitev bi bila izdelava lusk na neobrušene mlečne podočnike, predelava stalnih podočnikov v stranske sekalce in zopet modi- fikacije prvih sekalcev. Verjetno obstaja še kakšna rešitev, a moj namen ni razglabljati o tem, ker o tem bo vsak tim odločal vedno po svoje. Bistvo je, da lahko s pomočjo digitalnega načrtovanja olajšamo delo sebi in celotni eki- pi, pacientu je lažje sprejeti pravo odločitev, hkrati pa se je potrebno zavedati, da ko celoten digitalni načrt prenesemo v realnost, tam tudi preverimo vse možnosti. Pacientko smo na fotografijah vizualno analizirali, zarisali vse pomembnejše linije (bipupilarna linija, klinična središnica, središč- nica…) (slika 2). Obe središnici ni nujno, da sta na istem mestu, raziskave in praksa pa pokaže, da četudi stvari niso na svojem me- stu, kar se tiče središnic, zadeva ni problematična, vse dokler sre- dina ni nagnjena. Takrat opazo- valca stvar zmoti. Po nekaterih raziskavah je lahko središnica zamaknjena do nekje 4 milimetre v eno ali drugo stran, da je vse skupaj sprejemljivo. Ko imamo linije zarisane in ugotovimo, ali obstajajo večja odstopanja med višino in širino zob (80%/100% je nekje idealno razmerje) (slika 3), se lahko lotimo dela z obliko- vanjem novega nasmeha. Stvar lahko opravimo ročno, da pa se kupiti tudi vnaprej pripravljene predloge, ki jih uvozimo v sliko in po potrebi prilagodimo, a tudi ročno risanje ni zahtevno opravi- lo. Smernice koncepta so okviri, potrebno se je zavedati, da se jih ni treba vedno držati do potanko- sti, vedno bodo v praksi obstajali primeri, ki izstopajo in potrebuje- jo malce drugačen pristop ali pa kompromis. Ko imamo narejen obris novih virtualnih zob (slika 4), lahko s slike “ukrademo” tudi barvo njenih trenutnih zob (sli- ka 5), ki jo po potrebi lahko tudi spremenimo, denimo posvetlimo. Sedaj je potrebno ob bok samo še postaviti obe sliki, pred in po obravnavi ter jih predstaviti paci- entu. (sliki 6a in b) Zaželjena so dodatna pojasnila, lahko v obliki kratke predstavitve, da se pacien- tu pojasni, kaj, kako in zakaj. Če se pacient strinja, se vse parame- tre prenese še v prakso. Tu bi rad poudaril, da v naslednjih fazah ne gre za izpeljavo postopka “na pamet”, temveč se virtualen načrt prenese še na mavčni model. Ko imamo na modelu vse parametre, zobni tehnik naredi voščeno dia- gnostično modelacijo, s pomočjo katere se izdela t.i. mock-up. Lah- ko se zgodi, da pacientovo dejan- sko stanje v ustih ovira izdelavo normalnega stanja v mock-up fazi, največkrat gre za pacientove predolge ali izrasle zobe, a tu se pač ne da storiti ničesar, saj samo za potrebe mock-upa nihče ne bo šel brusiti pacientovih zob. Ano- malija se lahko naknadno popravi z namensko programsko opremo. Pacientka je prejela provizorič- ne zobe s pomočjo silikonskega ključa, izdelanega po diagnostič- ni voščeni modelaciji. Uporabi- mo lahko katerikoli material za izdelavo provizorijev, v mojem primeru gre za 3M ProTemp. Gre za provizorične zobe, ki seveda niso popolni, so pa za simulaci- jo povsem primerni. Po potrebi jih lahko tudi spoliramo za lepši izgled. Sledi še zadnja faza načr- tovanja in sicer fotografiranje. Po zaključku pacientu ponovno po- kažemo slike pred in po obravna- vi in mu dovolimo, da se pogleda v ogledalo. Pri vsem skupaj želi- mo pri pacientu vzbuditi pozitiv- na čustva, t.i. wow efekt in s tem smo definitivno bližje cilju (slika 7). Če nas ali pacienta karkoli moti, je v tej fazi stvar moč po- praviti, bodisi direktno v ustih ali pa s popravkom diagnostične mo- delacije. Širino, dolžino ter obliko zob moramo pripeljati do točke, ko je celoten tim, vključno seve- da s pacientom, zadovoljen. Nato se lahko prične klinična faza, kjer pa si, v kolikor gre zgolj za prepa- racijo zob, terapevt lahko pomaga s silikonskimi ključi, to pa velja tudi za zobnega tehnika. Slednji ima tako določene vse parame- tre za izdelavo, tako da največja skrb, denimo v primeru izdelave keramičnih prevlek, ostaja zgolj le še barva, tekstura prevlek ipd.. Digitalno načrtovanje je možno uporabiti tudi pri izdelavi totalnih protez, postopek je enak, razlika je le ta, da ima pacient namesto svojih zob v ustih grizno šablono. Za konec naj povem, da je kon- cept digitalnega načrtovanja do- ber le toliko, kolikor je dober tim, ki skrbi za oskrbo. Je odličen pri- pomoček za načrtovanje protetič- ne oskrbe in močno marketinško orodje. Danes je večina aktivnega prebivalstva na medmrežju, so- cialnih omrežjih, tujina pa vse to s pridom izkorišča (tu ne mislim zgolj na popularen dentalni turi- zem v sosednji Hrvaški). Bomo Slovenci kmalu kaj manj konzer- vativni? Predstavljajte si vrhunski produkt, primerno predstavljen ljudem, le kako ne bi vzbudil za- nimanja. 5 7 Avtor: Aleš Tomšič, zobni tehnik Dentom zobni laboratorij 6a 6b 040737345

Pregled strani