Dental Tribune Slovenian Edition

18 KLINIČNI PRIMER Uspešna intencijska replantacija - kontrola po osmih letih Intencijska replantacija se kot alternativna možnost zdravljenja za avitalne zobe izvaja že mnogo let. Čeprav je odstotek uspešnosti intencijske replantacije nižji v primerjavi z običajnim ali kirurškim en- dodontskim zdravljenjem, pa je intencijska replantacija alternativa ekstrakciji zoba. V tem članku je opisan klinični primer spodnjega drugega kočnika, kjer je bila opravljena intencijska replantacija in retrogradna polnitev koreninskih kanalov. Na kontrolnem pregledu osem let po opravljeni intencijski replantaciji rentgenski posnetek zoba ni pokazal patoloških sprememb. Uvod Intencijska replantacija je namen- ska atravmatska ekstrakcija zoba, kateri sledi ekstraoralno endo- dontsko zdravljenje in v priso- tnosti periapikalne lezije kiretaža le-te in ponovna vstavitev zoba v alveolo. Grosman (1982) je inten- cijsko replantacijo definiral kot “Namenska odstranitev zoba in njegova ponovna vstavitev v al- veolo takoj po polnitvi apikalne odprtine”. Prav tako je dejal, da je intencijska replantacija namerna ekstrakcija zoba, nato pregled in postavitev diagnoze, sledi endo- dontsko zdravljenje in ponovna vstavitev zoba v alveolo, pri če- mer odstranimo vzroke klinične- ga ali rentgenskega endodontske- ga neuspeha. Je zdravljenje v eni seji, ki bo v primeru uspešnosti intencijske replantacije ohranil naravno estetiko zoba. Ta metoda je bila prvič predsta- vljena pred približno tisoč leti. V enajstem stoletju je Abulcasis prvič izvedel replantacijo in upo- rabil ligature za pritrditev replan- tiranega zoba. Fauchard leta 1712 je intencijsko replantacijo izvedel v 15 minutah po ekstrakciji zoba. Berdmore je leta 1768 poročal o replantaciji zoba z doraslo in nedoraslo korenino. Leta 1783 je Woofendale pisal o intencijski replantaciji obolelega zoba. Leta 1778 je Hunter trdil, da segreva- nje ekstrahiranega zoba do vrenja pomaga pri odstranitvi bolezni zoba. Scheff (1890) je obravnaval vlogo pozobnice pri prognozi uspešnosti intencijske replanta- cije. Hammer (1955) je napisal, da je pomembno ohraniti nepo- škodovanjo pozobnico na eks- trahiranem zobu. Trdil je, da je nepoškodovana in neprekinjena pozobnica bistvenega pomena za ponovno pričvrstitev in retencijo ekstrahiranega zoba. Trdil je, da je pričakovana uspešnost v pov- prečju 10 let, kadar je intencijska replantacija narejena v pravilnih okoliščinah. Leta 1961 sta Lou in Waerhaug replantirala zob ta- koj po ekstrakciji in sta posku- šala ohraniti vitalno pozobnico. Posledično ni prišlo do ankiloze, pri vseh zobeh pa je bila vidna resorpcija, popravljena s cemen- tom. Te rezultate je potrdil Deeb leta 1965 in Edwards leta 1966. Sherman (1968) je dokazal, da nepoškodovanaj pozobnica lahko ostane vitalna. Indikacije za intencijsko replanta- cijo so: • kadar je konzervativno ali ki- rurško endodontsko zdravljenje neuspešno ali ni izvedljivo, • ko pacient ne more popolnoma odpreti ust in je s tem onemogo- čeno endodontsko zdravljenje, • v primeru zapor oz.obstrukcij v koreninskem kanalu in • v primeru defektov na korenini, katere z običajnim kirurškim dostopom ni možno popraviti brez velike izgube dolžine ko- renine ali velike izgube kosti. Kontraindikacije za intencijsko replantacijo so: • dolge in zavite korenine, • napredovana paradontalna bo- lezen zaradi slabe podpore ob- zobnih tkiv in povečane maja- vosti zoba, • večkoreninski zobje z divergen- tnimi koreninami, ki onemogo- čajo atravmatsko ekstrakcijo in replantacijo zoba in • zobje z nepopravljivim karie- som Za najboljšo dolgotrajno progno- zo zoba po intencijski replantaciji je pomembno, da je izven alveol- ni čas čim krajši, ekstrakcija zoba naj bo atravmatska z minimalno poškodbo cementa in pozobnice. Pozobnica, pritrjena na korenino zoba, mora biti ves čas izven al- veole vlažna, namočena v fizio- loško raztopino, v Viaspanu ali v raztopini doksicilina. Prikazan bo klinični primer inten- cijske replantacije kot možnost zdravljenja v določenih endo- dontskih kliničnih primerih. Na- men tega članka je prikaz uspešne intencijske replantacije kot alter- nativna možnost ekstrakcije zoba. Prikaz kliničnega primera 48-letna pacientka je bila napote- na v našo ambulanto na pregled in zdravljenje bolečega levega spodnjega kočnika. Pacientka je opisovala kljuvajočo bolečino v področju levega spodnjega druge- ga kočnika, ki se širi proti levemu ušesu. Bolečina je prisotna zadnje tri dni. Pacientka je povedala, da je na zobu karies, zaradi katere- ga je njen zobozdravnik pred ne- kaj meseci začel z endodontskim zdravljenjem (slika 1). Pri kli- ničnem pregledu smo na zobu 37 ugotovili občutljivost na palpacijo in perkusijo, globine sondiranja okoli zoba 37 niso bile povečane. Rentgenski posnetek je pokazal neuspešno endodontsko zdravlje- nje z radiolucenco v periapikal- nem področju (slika 2). Pacientka je prejela anestezijo, zob 37 je bil ekstrahiran in ovla- žen v sterilni gazi, namočeni v fiziološki raztopini. Na ekstrak- cijsko rano je bil položen sterilen tampon in pacientka je zaprla usta zaradi imobilizacije tampona. Na zobu 37 smo napravili apikotomi- jo na mezialni in distalni korenini z retrogradno preparacijo korenin- skega kanala z obilnim spiranjem. Retrogradno polnitev na obeh ko- reninah smo naredili z MTA (sli- ka 3) Po končanem ekstroralnem endodontskem zdravljenju smo Diagnoza pulpe: nekroza, ozek paradontalni žep z globino sondiranja 10 mm, majavost I. Rentgenski posnetek po šestih mesecih, ena- ka globina sondiranja, majavost II stopnje, prisotnost obilnega izcedka. Rentgenski posnetek po šestih tednih prikazuje celjenje lezije v periapikalnem področju. Rentgenski posnetek po šestih mesecih brez poke, ni razširjene pozobnične špranje, majavost I stopnje. Ekstrahiran, apeks polnjen z MTA, brez izcedka in majavost I stopnje na kontrolnem pregledu po dveh mesecih. 1 2 4 5 3