Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

11RAZISKAVA FMZ-Flegis-0314-Oglas_Curaprox_interdentalne-DentalTribune-VE-154x184+5mm.indd 1 24/03/14 08:38 of British Columbia Clinical Re- search Ethics Committee v Van- couvru, Kanada. Osebe, vključene v raziskavo, so bile zbrane iz splo- šne populacije, in sicer z oglasom v lokalnem časopisu Vancouver Craigslist in z letaki, postavljeni- mi po naselju UBC od septembra 2008 do februarja 2009. Osebe niso bili študenti dentalne medici- ne ali ustne higiene. Sodelovanje ni bilo pogojeno z raso ali spolom, vsi sodelujoči so podpisali privo- litev za sodelovanje v raziskavi. Ciljana populacija so bile odrasle osebe s prisotnim plakom, ki pov- zroča gingivitis (potrjen na podla- gi pordelega gingivalnega tkiva, ki je zakrvavelo ob stimulaciji), in z globino žepkov 4 mm ali manj. Kriteriji za vključitev v raziskavo so bili: 1. najmanj štirje medzobni pro- stori na vsaki strani ustne vo- tline z intaktnimi medzobnimi papilami, v katere je bilo mo- goče vstaviti medzobno ščetko širine 0,6 mm; to je bilo dolo- čeno ob sondiranju z barvno interdentalno sondo (Curaprox Prime Series, Curaden Swiss, Amlehnstrasse, Switzerland); 2. vsaj štiri mesta na vsaki stra- ni ustne votline, kjer je bila po štirikratni horizontalni sti- mulaciji s Stimu-DentTM-om prisotna krvavitev; 3. ročne spretnosti za uporabo zobne nitke brez dodatnih pri- pomočkov in 4. možnost prisotnosti na petih srečanjih. Osebe niso bile vključene v razi- skavo, če so: 1) pred zobozdravstveno obravna- vo potrebovale zdravljenje z anti- biotiki; 2) uporabljale klorheksi- din ali tekočino za spiranje ustne votline, ki bi jo lahko kupili v pro- sti prodaji; 3) uporabljale tobačne izdelke; 4) bile ortodontsko zdra- vljene in/ali 5) uživale antibiotike v mesecu pred raziskavo (slika 1). Načrt raziskave Raziskovanci so sodelovali na vsaj petih srečanjih: presejanje, čiščenje, izhodiščno zbiranje po- datkov, zbiranje podatkov v 6. in 12. tednu. Na začetku ter v 6. in 12. tednu je raziskovalec zbral po- datke o meritvah indeksa plaka in krvavenja. Zobje sodelujočih so bili obarvani z revelatorsko teko- čino (Trace dis¬closing solution, Young Dental Manufacturing, Earth City, MO, USA), upora- bljen je bil Silness-Löejev indeks plaka, prilagojen za določanje pri- sotnosti plaka na štirih interden- talnih ploskvah (meziobukalno, distobukalno, meziolingvalno in distolingvalno) premolarjev ter prvih in drugih molarjev, po obi- čajni lestvici od 0 do 3; vrednost 0 je pomenila, da plaka ni, vrednost 1 je označevala majhno prisotnost plaka, 2 zmerno, vrednost 3 pa je označevala veliko količino priso- tnega plaka.23 Za določanje pri- sotnosti ali odsotnosti krvavitve v medzobnem prostoru za podoč- niki je bil uporabljen Eastmanov indeks; vrednost 0 je označevala odsotnost krvavitve, 1 pa priso- tnost.22 Organizator raziskave je medzobne prostore meril z barv- no sondo (Curaprox Prime Series, Curaden Swiss, Amlehnstrasse, Switzerland), ki je bila vstavlje- na horizontalno z bukalne strani; odčitana je bila zadnja vidna bar- va, pri kateri se je sonda ustavila. Vsaka barva na sondi označuje ustrezno barvo medzobne ščetke. Diametri medzobnih ščetk so v razponu od 0,6 mm (temno zelena barva na sondi) do 1,1 mm (svetlo zelena). Obstaja pet različnih ve- likosti: 0,6 mm, 0,7 mm, 0,8 mm, 0,9 mm in 1,1 mm. Pacienti so dobili največ tri različne velikosti medzobnih ščetk. V primerih, kjer je bilo treba uporabiti še četrto ve- likost večjega diametra, je za tako mesto priporočen že izbran manjši diameter. Sodelujoči so dobili navodila, kako brez časovnih omejitev upo- rabljati: • modificirano Bassovo tehniko ščetkanja z ročno zobno ščet- ko (zobna ščetka Curaprox CS 5460 ultrasoft, Curaden Swiss, Amlehnstrasse, Switzerland), • povoščeno zobno nitko (Johnson & Johnson Inc., NB, Canada) in • medzobne ščetke (Curaprox Prime Series, Curaden Swiss, Amlehnstrasse, Switzerland). Sodelujočim je bilo naročeno, naj zobe ščetkajo dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, enkrat dnevno, po možnosti zvečer, pa naj na določenih mestih uporabijo zob- no nitko in medzobno ščetko. Za maksimalno prileganje zobne nit- ke na interproksimalne ploskve so sodelujoči prejeli navodila za pra- vilno izvajanje tehnike čiščenja z zobno nitko. Navodila za uporabo medzobnih ščetk so obsegala de- monstracijo vstavitve medzobne ščetke z zunanje strani, previdno v apikalni smeri, dokler vrh ne preide pod stično točko, zatem pa horizontalno čez celotno interden- talno območje. Medzobno ščetko je treba v medzobni prostor vsta- viti le enkrat in jo nato izvleči. Sodelujoči so bili opozorjeni, naj medzobne ščetke ne vstavljajo v medzobne prostore večkrat, kot da bi ščetkali. Organizator raziskave je pokazal razliko med novo in izrabljeno medzobno ščetko ter sodelujoče spodbudil, da po po- trebi zamenjajo svoje medzobne ščetke. Po navodilih v prospektu proizvajalca je to potrebno vsa- kih 10 do 14 dni. Sodelujoči so dobili zalogo, ki je zadostovala za šest tednov, lahko pa so kadar koli prosili organizatorja za do- polnitev količine. Vsi sodelujoči so prejeli navodilo, da med razi- skavo uporabljajo le navedene iz- delke skupaj s priloženo pasto za zobe (Colgate Cavity Protection Regular pasta za zube, Colgate- -Palmolive Canada Inc.). Med raziskavo naj ne bi koristili profe- sionalnih ustnohigienskih storitev in uporabljali tekočin za spiranje ust (tistih, ki so dostopne v prosti prodaji, in tistih na recept). Sodelujoči so na začetku raziska- ve prejeli dnevnik, v katerega so morali sami beležiti svoje dnevno čiščenje z medzobnimi ščetkami in zobno nitko (slika 1). Sveto- vano jim je bilo, da dnevnik kot opomnik hranijo na vidnem mestu v kopalnici. V njem je bila tudi zobna karta in na njej zapis, kje točno morajo uporabiti določeno medzobno ščetko in zobno nitko. Med celotno raziskavo so raz- iskovalci ocenjevali morebitne poškodbe mehkih tkiv, kot so klinično vidne poškodbe dlesni, pordelost, abradirana območja ali poškodbe na interdentalni papi- li. Za vprašanja in zadrege je bil sodelujočim na voljo organizator raziskave. Avtorici: Pauline H. Imai Penny C. Hatzimanolakis Canadian Journal of Dental Hygiene 2011; 45, 1. Zahvale Avtorji se želijo zahvaliti Williamu (Billu) Mer- ceru iz G. W. Mercer Cunsulting – Research & Evaluation Solutions, za njegovo pomoč pri sta- tistični analizi; Kaitlin Hong Tai in Eugene Chi- enu, za njuno pomoč v kliniki; dekanu Charlesu Shuleru, za uporabo centra Nobel Biocare Oral Health, University of British Columbia, Vancou- ver, Kanada, za izvedbo te raziskave. Obj. z dovol. The Canadian Dental Hygienists Association, 96 Centrepointe Drive, Ottawa, Ontario.« Literatura 1. Dalwai F, Spratt DA, Pratten J. Modeling shifts in microbial populations associated with health or disease. Appl Enviro Micro¬biol. 2006;72:3678–84. 2. Kuramitsu HK, He X, Lux R, Anderson MH, Shi W. Interspecies 2. interactions within oral microbial communities. Microbiol Mol Biol Rev. 2007;71:653–70. 3. Schaudinn C, Gorur A, Keller D, Sedghizadeh PP, Costerton JW. 3. Periodontitis: an archetypical biofilm disease. J Am Dent Assoc. 2009;140:978–86. 4. Haffajee AD, Cugini MA, Di- bart S, Smith C, Kent Jr. RL, 4. Socransky SS. The effect of SRP on the clinical and microbio¬logical parameters of periodontal diseases. J Clin Periodontol. 1997;24:324–34.5. Hellström MK, Ramberg P, Krok L, Lindhe J. The effect of 5. supragingival plaque control on the subgingival microflora in human periodontitis. J Clin Periodontol. 1996;23(10):934–40.6. Westfelt E, Rylander H, Dahlén G, Lindhe J. The effect of 6. supragingival plaque control on the progression of advanced periodontal disease. J Clin Periodontol. 1998;25(7):536–41. 7. Corby PMA, Biesbrock A, Bartizek R, Corby AL, Moneverde R, 7. Ceschin R, Bretz WA. Treatment outcomes of dental flossing in twins: molecular analysis of the inter- proximal microflora. J Periodontol. 2008;79(8):1426–33.8. Savli GE, Della CA, Kianpur P, Attströmm R, Schmidlin K, Zwah¬8. len M, Lang NP. Clinical effects of interdental cleansing on supragingival biofilm formation and development of experi¬mental gingivitis. Oral Health Prev Dent. 2009;7(4):383– 91.9. Slot DE, Dőrfer CE, Van der Weijden GA. The efficacy of interdental brushes on plaque and para- meters of peri¬odontal inflammation: a systematic review. Int J Dent Hyg. 2008;6:253–64. 10. Berchier CE, Slot DE, Haps S, Van der Weijden BA. The efficacy 10. of dental floss in addition to a toothbrush on plaque and par¬ameters of gingival inflammation: a systematic review. Int J Dent Hyg. 2008;6:265–79. 11. Nixon KC. An analysis of interdental cleaning habits. 11. Aust Dent J. 1978;23(5):389–91. 12. Knishkowy B, Sgan-Cohen HD. Oral health practices among 12. adolescents: a study from family practice clinics in Israel. Int J Adolesc Med Health. 2005;17(2):99–104. 13. Rimondini L, Zolfanelli B, Bernardi F, Bez C. Self-preventive oral 13. behaviour in an Italian university student population. J Clin Peri¬odontol. 2001;28(3):207–11. 14. Beaumont RH. Patient preference for waxed or unwaxed den- tal floss. J Periodontol. 1990;61(2):123–25. 15. Bergenholtz A, Olsson A. Efficacy of plaque-removal using 15. interdental brushes and waxed dental floss. Scand J Dent Res. 1984;92:198–203. 16. Kiger RD, Nylund K, Feller RP. Acomparison of proximal plaque 16. removal using floss and interdental brushes. J Clin Periodontol. 1991;18:681–84. 17. Hoenderdos NL, Slot DE, Paraskevas S, Van der Weijden GA. 17. The effect of woodsticks on plaque and gingival inflammation: a systematic review. Int J Dent Hyg. 2008;6:280–89. 18. Yost KG, Mallatt ME, Liebman J. Interproximal gingivitis and 18. plaque reduction by four interdental products. J Clin Dent. 2006;17:79–83. 19. Daniel SJ, Harfst SA, Wilder RS. 19. Mosby’s dental hygiene concepts, cases, and competencies. 2nd ed. St. Louis Missouri: Mosby Else¬vier. 2008. p.329. 20. Clark D. Restoratively driven papilla regeneration: correcting 20. the dreaded ‘black triangle. Tex Dent J. 2008;125(11):1112–15. 21. Imai PH, Hatzimanolakis PC. Enco- uraging client compliance for 21. interdental care with the interdental brush: the client’s perspec¬tive. Can J Dent Hygiene. 2010;44(2):71–75. 22. Caton JG, Polson AM. The interdental bleeding index: Asimpli¬22. fied procedure for monitoring gingival health. Compend Contin Educ Dent. 1985;6:88–92. 23. Silness J, L23. őe H. Periodontal disease in pregnancy. II. Correla¬tion between oral hygiene and periodontal condition. Acta Odont Scand. 1964;22:121–35. 24. Jackson MA, Kellett M, Worthington HV, Clerehugh V. Compari¬24. son of interdental cleaning methods: a randomized controlled trial. J Periodontol. 2006;77:1421–29. 25. Abrams K, Caton J, Polson A. Histologic comparisons of inter¬25. proximal gingival tissues related to the presence or absence of bleeding. J Periodontol. 1984;55:629– 32. 26. Rhemrev GE, Timmerman MF, Veldkamp I, Van Winkelhoff AJ, 26. Van der Velden U. Immedi- ate effect of instrumentation on the subgingival microflora in deep inflamed pockets under strict plaque control. J Clin Periodontol. 2006;33(1):42–48. 27. Tilliss TS. Time for change: Oral health self-care practices based 27. on evidence and behavior patterns. Compend Contin Educ Dent. 2009;30:15–19. 28. Newman MG, Takei HH, Klokkevold PR. 28. Carranza’s clinical peri¬odontology. 10th ed. St Louis, Missouri: Saunders Elsevier. 2006. pp.621,738. 29. Wærhaug J. The interdental brush and its place in operative and 29. crown and bridge dentistry. J Oral Rehabil. 1976;3(2):107–13. 30. Noorlin I, Watts TL. Acomparison of the efficacy and ease of 30. use of dental floss and interproximal brushes in a randomized split mouth trial incorporating an assessment of subgingival plaque. Oral Health Prev Dent. 2007;5(1):13–18. 31. Hämmerle CH, Joss A, Lang NP. Short-term effects of initial 31. periodon- tal therapy (hygienic phase). J Clin Periodontol. 1991;18:233–39. 32. Segelnick SL. Asurvey of floss frequency, habit and technique 32. in a hospital dental clinic and private periodontal practice. N Y State Dent J. 2004;70:28–33.©CDHA NADALJEVANJE V NASLEDNJI ŠTEVILKI