Dental Tribune Slovenian Edition

APRIL 2014SLOVENIJA ŠT. 2 / LETO 5 Previdnost pri irigaciji Lastnosti raztopin je potrebno dobro poznati VEČ NA STRANI 12 Nov pristop Dobre estetske rezultate lahko dosegamo na različne načine VEČ NA STRANEH 22 - 25 Skrivnost je v kon- troli proizvodnje Zakaj enkrat naredimo izvrsten odtis, drugič pa se čisto ponesreči VEČ NA STRANI 13 ŠT. 2 / LETO 5 Brez njih ni napredka nadaljevanje na strani 6 Dober mesec dni je minilo od enega redkih dogodkov, ki nas vsake toliko časa tako močno poveže, da nam previdnost ne narekuje več skrivanja čustev. Identificirani z našimi junaki smo pred TV ekrani trpeli vsak na svojih namišljenih smučeh in se skupaj z njimi borili za olimpijske kolajne. Dokaz, da znamo sprejeti, da znamo biti ponosni na uspehe okrog nas in da se zavedamo, da s podpo- ro svojim predstavnikom koristimo mnogim in s tem v veliki meri tudi samim sebi. Ključna pri tem je naša kritičnost pri razpoznavanju svojih predstavnikov. Izjemne posameznike imamo namreč še na mnogih drugih področjih, kot na primer v kulturi, umetnosti, družbi, zdravstvu, raziskovanju, inovatorstvu in še kje, a le ti ob pomanjkanju medijske podpore žal vse prevečkrat ostanejo spregledani. Na najodmevnejšem slovenskem zobotehničnem dogodku zadnjih nekaj let Seminarju Laborato- rijska Protetika 2014, ki se je odvijal konec letošnjega januarja v Ljubljani, smo se pogovarjali z Renatom Makovcem. Na se- minarju je izvedel zanimivo pre- davanje o večslojnih akrilatnih zobeh, ki so jih pod njegovim strokovnim vodstvom razvili v slovenskem podjetju Polident. Nam pa je povedal veliko zanimi- vega tudi o drugih temah: Zobotehnika Poklic zobotehnika zahteva po- znavanje različnih materialov, kot so: silikoni, mavci, vložne mase, kovine, akrilati, kompo- ziti, keramika. Predvsem pa po- znavanje tehnologij in tehnik za delo z njimi. V zobotehniko so preneseni postopki in materiali iz različnih industrijskih področij, kot so majhna livarna, keramič- na delavnica, oddelek za umetne materiale. V sedanjem času pa je neizbežna uporaba računalniško podprtih tehnologij CAD-CAM. Vedno sem stremel k najnovejšim tehnološkim dosežkom. Po de- setletnem obdobju v zobotehnič- nem laboratoriju sem se leta 2004 pridružil razvojnemu oddelku Po- lidenta. Od leta 2005 se ukvarjam s CAD-CAM-om, v glavni meri kot oblikovalec zob za kalupe, ki so potrebni za proizvodnjo akri- latnih zob za proteze. Nekdaj so se kalupi izdelovali iz mehkejših materialov z galvansko tehniko, danes pa so rezkani iz kaljenega nerjavečega jekla. Nove tehnologije Kot uporabniku CAD-CAM- -a v industrijske namene se mi je takoj pojavila želja po preno- su tehnologije v zobno tehniko. Stremenje k novim tehnologijam me je privedlo do tega, da sem leta 2007 izdelal CoCr lasersko sintran mostiček za očeta. To je dodajalna tehnologija, ki se šele sedaj pojavlja tudi v slovenskem prostoru, pa čeprav v manjšem obsegu. Takrat pa smo to izvedli v italijanskem izdelovalnem centru. Leta 2008 smo nato na Polidentu nabavili opremo za modeliranje in izdelavo cirkonijevih ogrodij: skener, programsko opremo ter rezkalni stroj in pričeli s ponuja- njem storitev izdelave brezkovin- skih ogrodij slovenskim zoboteh- nikom. Novi izdelki Kot proizvajalci akrilatnih zob z vsem potrebnim znanjem o ma- terialih in pigmentiranju le teh v hiši ter usmeritvijo v nove CAD- -CAM tehnologije je bil nekako naraven potek razvoja proizvo- dnja PMMA oziroma akrilatnih diskov za različne rezkalne sis- teme. Slednji so bili prvič pred- stavljeni leta 2009 na Kölnskem sejmu in trenutno predstavljajo najhitreje rastoči program pod- jetja. Na začetku so bili to diski le za začasne krone in mostičke ter za precizijsko litje, danes pa je ponudba razširjena na vse, od večslojnih diskov, radioopačnih rentgensko vidnih diskov, diskov za totalne proteze, ter modelnih diskov, ki se bodo uporabljali za izdelavo delovnih modelov ob prehodu na intraoralno skenira- nje. Oblikovalski biser Zelo malo zobotehnikov ima pri- ložnost oblikovati linijo zob za proteze in to v svetovnem merilu. V Sloveniji sem zagotovo edini, saj je tudi Polident edini proizva- jalec zob za proteze. Takšna čast pa vsekakor zahteva tudi veliko odgovornost. Ker nas je gnala predvsem želja po novem, bolj- šem izdelku od obstoječih, je bila prva faza analiza konkurenčnih zob vodilnih svetovnih proizva- jalcev. Pri vsakem lahko najdemo slabosti, ki so v bistvu kompro- mis med tem, kako naj naraven zob zgleda ter njegovo industrij- sko proizvodnjo. Pri oblikovanju nove linije zob Ref-Line sem sku- šal odpraviti vse slabosti, ki sem jih opazil pri konkurenci. Nekateri proizvajalci imajo za- poslene vrhunske zobotehnike, ki oblikujejo zobe, potem pa orod- jarje, ki se na zobe ne spoznajo in zgolj izdelujejo kalupe. To se pozna predvsem v umetno raz- širjenih zobeh v delilnem prede- lu, kjer se zapirajo kalupi. Drugi uporabljajo več slojev samo za prednje zobe in nekoliko varču- jejo pri zadnjih, to se nato izraža v tem, da je zob večbarven samo spredaj-bukalno, z zadnje strani pa je temnejši v vratni barvi. Pri Ref-Lineu je bilo ključnega po- mena sprejemanje kompromisov med oblikovanjem in industrij- sko proizvodnjo. Glede na odzi- ve ljudi iz stroke, pa tudi večjih konkurentov na mednarodnih sejmih menim, da nam je to kar dobro uspelo. Ref-Line je prvi zob, ki je v celoti narejen z doma- čim znanjem. In sicer od samega oblikovanja, razvoja materiala, pigmentiranja, izdelave kalupov, proizvodnje, skratka čisto vse je »made in Slovenia«. Kljub temu, da Polident kot pro- izvajalec zob obstaja že 56 let, se je projekt Ref-Line začel kot čisto prazen nepopisan list. Vse smo naredili na novo. Tudi razvoj materiala z novo mešanico pre- -polimeriziranih zamreženih poli- merov z dodanimi površinsko ob- delanimi mikro in nano delci, kar zagotavlja 50% boljšo abrazijsko odpornost ob visokem elastičnem modulu. Slednji je predvsem po- memben pri kombiniranih delih ali na vijačenih konstrukcijah na zobnih vsadkih. Kar nekaj prizna- nih proizvajalcev kompozitnih zob je namreč imelo veliko te- žav s pokanjem zob na kovinskih ogrodjih. Ker smo se želeli temu izogniti, smo opravili veliko pri- merjalnih testov na simulatorju žvečenja in dosegli odlične rezul- tate. Tudi testi zabarvanja materi- ala so se izkazali kot zelo dobri. Pri samem oblikovanju zob so bili izhodišče naravni anatomsko oblikovani zobje, posebej primer- ni za kombinirane snemno-fiksne tehnike ter za vijačene proteze na zobnih vsadkih. Vsekakor se lah- ko zobje uporabljajo tudi za total- ne proteze z nekoliko individuali- zacije. V ta namen pa imamo na Polidentu pester izbor oblik tudi v drugih linijah. Površinske strukture zob, detajlne okluzalne ploskve, mameloni in skleninske poke pri prednjih zo- beh, vse to so elementi, ki v celoti dajejo zobem naravnost. Posebna pozornost je bila posvečena tudi barvam in slojem. Tako prednji kot zadnji zobje so štirislojni. Bolj kot samo število slojev pa je pomemben končni izgled zob. V osrednjem delu zoba je osnovna barva po A-D barvnem ključu. V