Dental Tribune Slovenian Edition

20 ENDODONTIJA 5 9 3 1, 15 17 22, 23 12, 13 19 11 21 7 Abecedni seznam oglaševalcev BREDENT d.o.o. FLEGIS d.o.o. GC EUROPE N.V. GLAXO SMITH KLINE d.o.o. HERAEUS HOLDING g.m.b.h. INTERDENT d.o.o. IVOCLAR VIVADENT A.G. MEGASONEX MIKRODENT QSI Mednarodna šola Ljubljana VOCO GmbH popolnoma osušili ter se zaradi velikosti obsega lezije odločili za ponovni medikamentozni vložek s Ca(OH)2 za naslednja dva meseca, da bi ugotovili, ali bo to vplivalo na učinkovitost celjenja, kar se kaže v vzorcu lezije. 4. Dva meseca kasneje je bilo ce- ljenje lezije uspešno (slika 11) in kanal je bil suh. Tako smo koreninski kanal napolnili z gu- taperčo in polnilno pasto AH+ (Dentsply DeTrey), dostopno kaviteto smo zaprli s kompozi- tom (slika 11 b). Na kontrolnem pregledu osem mesecev kasneje je bil pacient brez simptomov, prav tako ni bilo abscesa ne na bukalni ne na pa- latinalni strani. Zoba 12 in 23 sta se normalno odzvala na vitalitetni test. Kot kaže, je lezija še vedno v procesu celjenja, kar se kaže v zmanjšanju velikosti lezije. Na mejah lezije je bil ohranjen tra- bekularen vzorec kostnine (slika 11c) in pozobnica okoli koreni- ne zoba 21 je skoraj popolnoma obnovljena (slika 12). Načrtovali smo redne letne kontrolne pregle- de, dokler lezija ne bo popolnoma izzvenela. Diskusija Zdravljenje velikih periapikalnih lezij je tema dolgotrajne razprave. Možnosti zdravljenja so različne od običajnega endodontskega zdravljenja z dolgotrajnim medi- kamentoznim vložkom Ca(OH)2 do različnih kirurških postopkov vključno z marsupializacijo, de- kompresijo s cevko in kirurško odstranitev lezije. Opisane mo- žnosti zdravljenja se med seboj lahko kombinirajo. Dolgotrajna drenaža je pomembna pri konzervativnem načinu zdravljenja velikih periapikalnih lezij. Eno metodo predstavlja vsakodnevna drenaža skozi koreninski kanal, dokler kanal ni suh. Časovno lahko poteka med 15 in 30 dni. V vsaki seji je obvezno čiščenje in sušenje koreninskega kanala ter zapora dostopne kavitete. Druga metoda drenaže je dekompresija s cevko s poudarkom na apikalnem področju. Ne obstaja standardni protokol, za koliko časa naj bo kanila vstavljena v lezijo. Nekateri klinični primeri poročajo od 5 tednov do 14 mesecev vstavitve kanile z vmesnim preoblikovanjem kanala, če je le- to potrebno. Podatki v literaturi kažejo, da se večina lezij, podobnih cistam za- celi po običajnem endodontskem zdravljenju v več sejah. Caliskan v in-vivo raziskavi poroča o 74% popolnem celjenju in 9,5% ne- popolno zaceljenih velikih peri- apikalnih lezij v obsegu od 7 do 18 mm v sprednjem področju. Zdravljenje je bilo kombinacija dolgotrajne drenaže s Ca(OH)2 medikamentoznim vložkom in nekirurškim endodontskim zdra- vljenjem. Več kliničnih primerov kaže, da je dolgotrajna dekompre- sija s kanilo v kombinaciji z vlož- kom Ca(OH)2 prav tako uspešna. Dekompresija je primernejša zaradi manjšega števila sej v primerjavi z drenažo skozi kore- ninski kanal. Nadalje je bolj kon- zervativna posebno v primerjavi s kirurško odstranitvijo lezije, kjer obstaja tveganje za poškod- bo živčno-žilne oskrbe sosednjih zob in anatomskih struktur (dno nosne votline in čeljustnega sinu- sa). Tudi v primeru, da je kasneje vseeno potreben kirurški poseg,je lezija predvidljivo manjša in tako predstavlja manjše tveganje za poškodbo sosednjih zob ali vital- nih struktur. Pacient, ki je popolnoma sezna- njen z možnostmi zdravljenja in morebitnimi zapleti, se sam odlo- či za način zdravljenja, ker morda želi takojšnje kirurško zdravljenje z odstranitvijo lezije v kombina- ciji z običajnim endodontskim zdravljenjem obolelega zoba ter navadno tudi sosednjih zob, ki segajo v lezijo. Pomembno si je zapomniti, da bakterije, ki so povzročile lezijo, vzdržujejo tudi imunski odgovor in s tem kronič- ni perapikalni paradontitis. Čas zdravljenja v teh primerih poteka od 8 do 14 mesecev. Kontrolni pregledi so vsakih šest mesecev štiri leta po zaključenem zdra- vljenju. Velike periapikalne lezije so se- veda tudi neodontogenega izvora, kot je npr. nazopalatinalna cista in neoplastične entitete. V primeru dvoma glede odontogenega izvo- ra periapikalne lezije je prvi izbor zdravljenja kirurški pristop. Opisan klinični primer je predsta- vil zdravljenje velike periapikal- ne lezije z minimalno invazivnim pristopom. Vendar pa vsak posa- mezen kliničen primer zahteva individualen pristop skupaj s so- delovanjem pacienta, njegovimi željami in naklonjenostjo kirur- škemu posegu ter tudi znanju in zmožnostmi terapevta. Avtor: Dr. Nuria Campo Španija 10 Brizga s topo konico za spiranje. Po 5 mesecih začasnega medikamentozne- ga vložka poteka celjenje lezije. Kontrolni periapikalni posnetek po 8 mesecih. Kontrolni ortopantomogram po 8 mesecih. Polnitev kanala in koronarna zapora. 11a 11b 11c 12 s 5,25% NaOCl kanala ni bilo možno osušiti. Na bukalni stra- ni je bila narejena incizija in v lezijo vstavljena plastična kani- la za aktivno drenažo lezije. Za- tem je bila kanila s šivi pritrjena na ustno sluznico (sliki 8 in 9). Pacient je prejel navodila o spi- ranju kanile s 3 ml 0,12% klor- heksidina vsak dan naslednje štiri tedne (slika 10) v skladu s protokolom, ki sta ga opisala Brǿndum in Jensen. 3. Dva meseca kasneje smo kanal