Dental Tribune Slovenian Edition

2 KLINIČNI PRIMER Premazane steklastoionomerne restavracije zob Prikaz primera in opis tehnike Predstavitev Steklasto ionomerni cementi (SICs) so materiali v zobozdra- vstvu, ki so bili predstavljeni v sedemdesetih. Glavne lastnosti steklasto iono- mernih cementov so: • Tvorba kemijske vezi s sklenino in kolagenom v dentinu. • Dobra tlačna trdnost (približno 30 MPa). • Koeficient termične ekspanzije soroden kot ga imajo zobna tki- va. • Nenehno sproščanje fluoridov iz matriksa za izmenjavo ionov čez čas. Vloga teh zobozdravstvenih materialov je preventiva in zau- stavitev napredovanja zobnega kariesa. Oba dogodka sta ob- sežno opisana v literaturi in sta jim prislužila naziv »Bioaktivni materiali«. Vendar pa mnoge SIC formulaci- je, dajejo le delno uspešen rezul- tat zaradi nizke odpornosti proti obrabi, šibke natezne trdnosti in nizke trdote. Zaradi teh razlo- gov, so bili v 70ih in zgodnjih 80ih možne alternative za male in srednje velike kavitete, posebej priporočljivi za obnove zobnih vratov in zalitij. V primeru veli- kih restavracij je bil amalgam še vedno material izbora. V 80. letih se je z izboljšanjem kompozitnih smol, uporaba SIC- ov za obnove zoba postopoma znižala, zaradi slabe obrobne zapore in nizke odpornosti na obrabo. Steklasto ionomerni cementi so pridobili sloves cenenih materialov, opisani so bili kot da ne gre za visokokakovostne produkte v zobozdravstvu, ki so primerni le za hitre obnove in bolj osredotočeni kot material socialnega varstva za socialno pomoč, kot je »Atraumatic Restorative Treatment (ART)« protokol. Uvedbananotehnologijevzadnjih letih je utrla pot pomembnim spremembam v mnogih zoboz- dravstvenih materialih, od odti- snih mas, do kompozitnih smol in seveda tudi steklasto ionomernih Začetna situacija. Prisotne so številne vidne lezije, ob robovih obstoječih restavracij. Ob- nove zob 11, 31 in 41 so bile narejene le 4 mesece pred fotografijo. Slinski in plak test enostavno in hitro pokažeta dejavnike viso- kega tveganja za karies. cementov. Spremembe so v neka- terih primerih pripomogle prema- gati fizikalne omejitve, katere so veljale za nemogoče. Zahvaljujoč tej tehnologiji, so premagali teža- vo s trdoto in močjo SIC. Danes, sodobni SIC razvijajo veliko pro- sojnost in so na voljo v naravnih barvnih odtenkih, kar je popolna in estetska rešitev. V nekaterih primerih sodobni SIC sproščajo večjo količino fluoridov v primerjavi s starejšimi. Proizva- jalci so izboljšali ta pomemben vidik s ciljem povečanja vloge pri zdravljenju in preprečevanju kariesa. Rezultati zadnjih študij kažejo, da je pod restavracijami v dentinu, ki so obnovljenje s ste- klastimi ionomeri, velika koncen- tracija fluoridnih in drugih ionov. Prav tako je bilo dokazano, da se demineraliziran dentin lahko preprosto remineralizira z upo- rabo plasti steklastega ionomera direktno na prizadeto področje v dentinu. Kot posledico evolucije SIC in njihove vloge »Bioaktivnega ma- teriala«, so razvili poseben obno- vitveni sistem, znan kot Equia® (GC Corporation, Japonska) za trajne dolgoročne rešitve zobnih obnov. Možnosti, ko gledamo na uporabnost, trajnost, učinkovi- tost, mehanske lastnosti in esteti- ko so sorodne v nekaterih prime- rih pa celo boljše od kompozitnih materialov. Ta sistem za obnove vsebuje ste- klasto ionomerni cement visoke viskoznosti (Equia Fil® ), ki je na voljo v odtenkih Vita ključa® A1, A2, A3, A3,5, B1, B2, B3, C4 in svelobno polimerizirajoči premaz z visoko vsebnostjo nanodelcev (Equia Coat® ). Equia Fil® steklasti ionomer je na voljo kot prah-tekočina ali v pred- hodno dozirani kapsulirani obliki. Pakiranje v kapsulah pripomore, k izogibu napakam pri razmerju med dvema komponentama, kot tudi v procesu mešanja. Po nanosu Equia Fil na zob, sve- tlovno polimerizirajoč premaz (Equia Coat® ) infiltrira globoko v površino restavracije in zapečati tudi robove. Delci Equia Coat® so sestavljeni iz silicijevega prahu, povprečne velikosti 40nm, enakomerno so porazdeljeni v smolnati raztopini, ki po utrjevanju, daje restavraciji visoko odpornost na obrabo. Cilj tega premaznega sredstva je tvor- ba trdne plasti smole povprečne debeline 35-40 mikrometrov, ki ščiti tako sam restorativni mate- rial in mesto vezave materiala na zobno substanco. To je v veliko pomoč pri kliničnem delu, ko gre za premagovanje odpornosti na obrabo in slabe obrobne zapore, kar se žal dogaja pri ostalih ste- klasto ionomernih cementih. Moč in mehanske lastnost Equ- ia-e tvorijo ta material še posebej primeren za obnove kavitet raz- redov I, II, V in pri realizacij inlejev, onlejev, prevlek in pri sendvič tehniki. Predstavitev primera Pacient J. V., star 24, je prišel na posvet, zaradi potrebe po zoboz- dravstveni oskrbi zaradi bolečine s prekinitvami v zgornjem levem delu ust, pojavlja se predvsem po zaužitju mrzlih pijač. Po klinič- nem pregledu je pacientu diagno- sticirana kariozna lezija na zobu 26. Pacient že ima številne resta- vracije, večina kaže neuspehe pri tesnenju in odpornosti (slika 1). Pacient nam pove, da je potre- boval obnove zob od svojega sedmega leta dalje. Nekatere re- stavracije so bile obnovljene pred kratkim, kljub dobri ustni higieni, precej pogosto trpi za kariesom. Pacient se je zavedal visokega tveganja za karies, zobozdravniki so ga o tem informirali, a ko gle- damo pacientove obnove, ta teža- va ni nikoli bila uspešno rešena. Dejansko smo s hitrim slinskim testom (Saliva Check Buffer® , GC Corporation, Japonska), do- kazali zelo majhno pufrsko kapa- citeto glede na kislost plaka. Pri tej vrsti pacienta, so zelo pogoste napake pri kompozitnih restavra- cijah, saj kislost sline in agresiv- nost plaka spremeni mejno inte- griteto, kar se pogosto kaže kot rjavi robovi. Zelo je pomembno, da ocenimo pacientovo splošno Prisotnost velike kariozne lezije na zobu 26, opazne kot siva senca na mezio-okluzalni površini. Vidimo tudi staro belo zalitje. 1 2 Odstranitev kariozne lezije z ohranitvijo okolnih struktur. Preparirani sta 2 minimal- no invazivni kaviteti proksimalno ob veliki mezialni kaviteti. Ohranitev marginalnega dela sklenine s pomočjo »tunelske« tehnike. V najglobjem delu mezialne stene je vidna komunikacija z medzobnim delom. 3 4 5 Nanos Equia Fil steklasto ionomerne re- stavracije v enem sloju. Polnilo za tri kavi- tete je sproščeno v enem samem koraku in s samo eno kapsulo (vidimo nanašalni del kapsule). Končen izgled takoj po nanosu, čakamo na strditev (2 minuti 30 sekund po začetku me- šanja). Spolirana površina. Ta končen izgled je dosežen z uporabo Dura Green polirnih kamnov, kolenčnika, 40,000 obratov/min, z vodnim sprejem. Nanos Equia Coat na polirani steklasti ionomer. Premaza se ne sme sušiti pred presvetlitvijo, saj v nasprotnem primeru ni zagotovila za najboljše mehanske lastnosti. Končen izgled. Bodite pozorni na bolj gla- dek videz površin po nanosu premaza. Izgled obnove po dveh letih funkcije. Ni pok niti ni vidne slabše obrobne zapore. Ohra- njen je robni del sklenine, ki tudi nima pok. Glede na začetno situacijo (slika 1), so bile narejene različne obnove na zobeh 23, 35, 34, 32, 31, 41 in 43 z uporabo Equia Fil, odstranitvijo kariesa ali neuspešnih kom- pozitnih obnov. Zobje 12, 11, 21 in 22 so bili le ponovno spolirani in/ali oskrbljeni z mikroabrazijo s hidroklorno kislino (Opalu- stre, Ultradent, USA). Po 2 letih, ne glede na pomanjkanje popolne kontrole karioznih procesov (glej zob 33), ni bilo opaziti nobe- nega neuspeha na restavracija narejeni z Equia Fil. 11 10 9 6 7 8