Dental Tribune Slovenian Edition

20 ULTRAZVOK Prvi združeni kongres za stomatologe, zobotehnike in asistentke v Rovinju Vse čestitke si zaslužijo zaposle- ni v podružnici podjetja Interdent v Sveti Nedelji na Hrvaškem, ki so po vzoru tradicionalnega Inter- dentovega dogodka v hotelu Ha- bakuk: Različni vidiki kakovosti v zobozdravstvu, letos prvič, v so- delovanju s hrvaško Stomatološko sekcijo in našo pomočjo, organizi- rali 1. Združeni protetični kongres in 17. dneve zobne tehnike. Kongres je potekal od 4. do 5. oktobra v hotelu Lone v Rovinju. Praktičnih delavnic, predavanj, demonstracij in velike dental- ne razstave se je udeležilo preko 500 stomatologov, zobotehnikov in asistentk predvsem iz Hrva- ške, Slovenije in Bosne. Gostili so številne mednarodno priznane predavatelje, častni gost pa je bil svetovno priznan mojster zobne tehnike in fotografije, g. Claude Sieber. Seveda niso pozabili ko- ristno združiti tudi s prijetnim, saj je za vse obiskovalce bila organi- zirana nagradna igra z bogatimi praktičnimi nagradami. Po zaklju- čenih predavanjih je sledila spro- stitev na skupinski večerji v odlič- ni restavraciji hotela Lone, ki ji je sledil zabavni program s priznano hrvaško glasbeno skupino, ki nas je zabavala do poznih jutranjih ur. Opogumljeni z dobrim uspehom bodo v Interdentu v letu 2014 nadaljevali z že tretjim kongresom v Sloveniji (3.-4.10.2014) ter s prvim kongresom v Srbiji, ki je predviden 12.-13.4.2014 in bo potekal v so-organizaciji z Interdent-om iz Beograda. Že sedaj vas vabijo, da si rezervirate termin in se pridružite obeh dogodkov! Varnostni aspekt ultrazvočnih zobnih ščetkSplošno znano dejstvo je, da je biofilm glavni etiološki faktor za nastanek kariesa. Kljub temu je še vedno pravi izziv doseči, da pacienti vzdržujejo primerno oralno higieno z odstranjevanjem biofilma v ustni votlini. V iskanju lažje in bolj učinkovite tehnike odstranjevanja biofilma je bila kmalu po letu 1990 razvita ultrazvočna zobna ščetka, ki je bila leta 1992 s strani ameriške Agencije za hrano in zdravila (FDA) odobrena za domačo uporabo. Dokazano je učinkovita in hkrati varna za vsakodnev- no domačo uporabo. Avtoričine osebne izkušnje z uporabo ultrazvočne tehnologije pri zobnih ščetkah segajo v leto 1998, ko je kot ena izmed razi- skovalcev na Univerzi v Tokyu sodelovala pri raziskavi o učinko- vitosti ultrazvoka pri odstranje- vanju bakterij Streptococcus mu- tans z zobne sklenine. Od objave izsledkov te raziskave leta 1999 dalje je avtorica še vedno aktiv- na v študijah o nadzoru biofilma in spremlja razvoj ultrazvočne zobne ščetke ter rast njene pri- ljubljenosti iz leta v leto. V raz- položljivi literaturi ni moč najti nobenih dokumentiranih zapisov, ki bi dvomili v varnost uporabe ultrazvočne tehnologije v ustni negi. Nasprotno je učinkovitost in varnost ultrazvočne zobne ščetke dobro dokumentirana. Preden se na tržišče vpelje nova tehnologi- ja, namenjena pacientom za od- stranjevanje biofilma, je potreben poleg dokaza učinkovitosti tudi dokaz varnosti. Klinične študije, ki dokazujejo varnost proizvo- da, so predpogoj za odobritev s strani ameriških vladnih agencij. Namen tega članka je povzeti več dokumentiranih raziskav, ki so pokazale, da je uporaba ultrazvo- ka specifične frekvence in moči učinkovita in varna metoda od- stranjevanja biofilma. Da bi razumeli, kako ultrazvok deluje in zakaj je varen za upo- rabo, je pomembno opozoriti na značilnosti sonične (zvočne) energije. Zvok lahko razumemo kot vibracijsko energijo molekul v mediju. Širjenje zvoka je prav- zaprav prenos vibracijske ener- gije od ene do druge molekule, ko se zvok širi skozi medij. Zato lahko ultrazvok potuje le v trdnih snoveh, tekočinah in plinih. V va- kuumu prenos zvoka ni možen. Frekvenca zvoka je odvisna od hitrosti nihanja molekul snovi, ki se širi; merska enota je Hertz (Hz), definiran kot število nihajev molekule v sekundi. Človeško uho zaznava zvok s frekvenco od 20 Hz do 20 kHz. Ultrazvok ima frekvenco nad 20 kHz – nad zgornjo mejo človeškega slušne- ga področja. Moč zvoka, ki ga opišemo z amplitudo zvočnega vala, pomeni količino energije, ki jo zvok prinese. Ultrazvočne zob- ne ščetke, ki so danes na tržišču, izkoriščajo ultrazvočno energijo frekvence približno 1.6 MHz in oddajajo valove z nizko intenzite- to. Ta frekvenca je bila leta 1992 s strani FDA odobrena za upora- bo v zobnih ščetkah. Varnostni kriterij, ki ga upošteva FDA in večina specialistov po vsem sve- tu, je zagotoviti, da se temperatu- ra okolnih mehkih in trdih tkiv v ustni votlini ne zviša za več kot 1°C med daljšo in kontinuirano uporabo. Ultrazvok je kot ostale vrste zvo- ka oblika mehanske vibracije in ni elektromagnetno sevanje; torej nima nobene povezave z ionizira- jočim sevanjem in nima z ionizi- rajočim sevanjem povezanih ge- netskih ali somatskih škodljivih učinkov. Posledično je ultrazvok varen za uporabo tudi pri otrocih in nosečnicah. Ultrazvok frekvence 1.6 MHz, kot ga izkorišča ultrazvočna zobna ščetka, se uporablja tudi za pospeševanje zdravljenja po- škodb kože, zlomov, in kostne re- generacije. Klinično je ultrazvok pokazal ugoden učinek tudi pri zdravljenju rekurentnih ulkusov, gingivitisa in periodontitisa. Terezhalmy in soavtorji so leta 1994 raziskali varnost uporabe ultrazvočnih zobnih ščetk. V eno- mesečni študiji je sodelovalo 54 bolnikov; ena skupina bolnikov je uporabljala ročno zobno ščet- ko, druga skupina pa ultrazvočno zobno ščetko. Klinični pregled pri bolnikih je bil opravljen na 15. in 30. dan, opazovane so bile spre- membe na jeziku, trdem in meh- kem nebu, dlesnih, bukalni slu- znici, sublingvalno in na zobeh. Raziskovalci niso našli nobenih neželenih učinkov. Zaključili so, da je ultrazvočna zobna ščetka bolj učinkovita od ročne zobne ščetke pri zmanjševanju gingivi- tisa in gingivalne krvavitve po 30 dneh uporabe ter da je prepričlji- vo bolj uspešna pri odstranjeva- nju plaka brez znakov neželenih učinkov. Goyal je leta 2007 ocenil varnost ultrazvočne zobne ščetke v pri- merjavi z ročno zobno ščetko pri pacientih z blagim do zmernim gingivitisom. Študija je ocenila 53 posameznikov. 30 dni po iz- polnitvi vprašalnika je bil opra- vljen periodontalni pregled. Pri uporabi ultrazvočne zobne ščetke ni bilo nobenih neželenih učin- kov. Ultrazvočna zobna ščetka je signifikantno zmanjšala gingivitis v primerjavi z ročno zobno ščet- ko. Leta 2008 je Sorensen opravil in vitro študijo ovrednotenja in pri- merjave varnosti ultrazvočne zob- ne ščetke in ročne zobne ščetke na površini naravnih in restavriranih zob, kronah ter na cementiranih ortodonstkih aparatih. Študija je pokazala, da ni bilo signifikantne razlike v varnosti obeh ščetk in da sta bili obe učinkoviti pri dnev- nem odstranjevanju biofilma. Za- ključil je, da je nova ultrazvočna zobna ščetka varna za uporabo tako na naravnih kot na restavri- ranih zobnih površinah, kot ugo- tovljeno primerjalno s pozitivno in negativno kontrolo. Poleg tega ni bila ugotovljena nobena var- nostna omejitev na ortodontskih zobnih aparatih in retencijskih kronah z obema načinoma ščet- kanja. Costa s soavtorji 16 je objavil pre- gled literature o primerjavi roč- nih, zvočnih (soničnih) in ultraz- vočnih zobnih ščetk in zaključil, da je uporaba visokofrekventnih (soničnih in ultrazvočnih) zob- nih ščetk varna in prinaša dobre rezultate. Terezhalmy in soavtorji 17 so opravili raziskavo na 44 pacien- tih, ki so šest mesecev dvakrat dnevno uporabljali ročno ali ul- trazvočno zobno ščetko. Klinične meritve indeksa plaka, gingival- nega indeksa in indeksa krvavitve so zabeležili ob kontrolah na 15. dan, 30. dan in po 6 mesecih. Za- ključili so, da je bila šestmesečna dnevna uporaba ultrazvočne zob- ne ščetke signifikantno učinkovi- tejša od uporabe konvencionalne ročne zobne ščetke in da bi mo- rala postati varno in učinkovito dopolnilo profesionalnemu in- štrumentariju. Glede na objavljene raziskave in odsotnost kakršnihkoli poročil o neželenih učinkih od začetka iz- najdbe ultrazvočne zobne ščetke leta 1992 dalje lahko zaključimo, da je ultrazvočna zobna ščetka s frekvenco 1.6 Mhz varna in učin- kovita alternativa za odstranjeva- nje biofilma in jo lahko pacienti vsakodnevno uporabljajo v svoji oralni higieni. O avtorici Lina Naomi Hashizume Je pridru- žena profesorica in raziskovalka na Department of Preventive and Social Dentistry, Faculty of Den- tistry, Federal University of Rio Grande do Sul, Porto Alegre, RS, Brazil. Diplomirala je na dentalni fakulteti na Univerzi Campinas (Brazilija), doktorirala je na Me- dicinski in dentalni univerzi v Tokyu (Japonska). Njena razisko- valna področja so zobni karies, oralna mikrobiologija, oralni bi- ofilmi, ultrazvok v dentalni medi- cini, oralna biokemija in slina. Je recenzor v več strokovnih revijah s področja dentalne medicine. 1. Shinada K, Hashizume L, Teraoka K, Kurosaki, N. Effect of ultrasonic toothbrush on Streptococcus mutans. Japan J Conserv Dent. 1999;42(2):410-417. 2. Shinada K, Hashizume L, Teraoka K, Kurosaki, N. Effect of ultrasonic toothbrush on Streptococcus mutans. Japan J Conserv Dent. 1999;42(2):410-417. 3. Alves JM. Como funciona o ultra-som de baixa intensi- dade? [post-graduate course handout]. São Paulo, Brazil: Faculty of Engineering of São Carlos, University of São Paulo; 2003:22. 4. Neto RZ. Efeitos da aplicação do ultra-som de baixa inten- cidade na retracção de caninos. [master’s thesis]. São Paulo, Brazil: Faculty of Dentistry of Araraquara, São Paulo State University; 2004. 5. Neto RZ. Efeitos da aplicação do ultra-som de baixa inten- cidade na retracção de caninos. [master’s thesis]. São Paulo, Brazil: Faculty of Dentistry of Araraquara, São Paulo State University; 2004. 6. Whaites E. Principios da radiologia odontológica. 3rd ed. Porto Alegre: Artes Medicas; 2003. 7. Young SR, Dyson M. Effect of therapeutic ultrasound on the healing of full-thickness excised skin lesion. Ultrasonics. 1990;28:175-180. 8. Yunka RA, Scott JB, Aichelmann-Reidy ME, Leblanc MD, Mayer ET. Clinical evaluation of the speed and effec- tiveness fo subgingival calculus removal on single-rooted teeth with diamond-coated ultrasonic tips. J Periodontol. 1997;68(5):436-442. 9. Renno ACM, McDonnell PA, Parizotto NA, Laakaso EL. The effects of laser irradiation on osteoblast and osteosarco- ma cell proliferation and differentiation in vitro. Photomed Laser Surg. 2007;25(4),275-280. 10. Katano M, Naruse K, Uchida K, Mikini-Taakagaki Y, Takaso M, Itoman M et al. Low intensity pulsed ultraso- und accelerates delayed healing process by reducing the term required for completion of endochrondral ossifica- tion in the aged mouse femur fracture model. Exp Anim. 2011;60(4);385-395. 11. Goyal CR, Qagish JG, Galustians J, Ortbald K. Efficacy and safety of a new power toothbrush in a population with mild to moderate gingivitis. J Clin Dent. 2007; 18(3):65-9. 12. Piazza L, Libardoni TC, Stapait EL, Santos GM. Respo- stas biológicas do tecido ósseo á terapia com laser ou ultras- som – Revisão de literatura. Revista Brasileira de Ciências da Saúde. 2011;9(29). 13. Terezhalmy GT, Gagliard VB, Rybicki LA, Knuffma, MJ. Clinical evaluation of the efficacy and safety of the Ul- trasonex® ultrasonic toothbrush: A 30 day study. Compend Contin Educ Den. 1994;15(7):866-874. 14. Goyal CR, Qagish JC, Galuastians J, Ortbald K. Efficacy and safety of a new power toothbrush in a population with mild to moderate gingivitis. J Clin Dent. 2007;18(3):65-9. 15. Sorensen JA, Pham MM, McInnes, C. In vitro safety eva- luation of a new ultrasound power toothbrush. J Clin Dent. 2008;19(1):28-32 16. Costa MR, Marcantonio RA, Cirelli JA. Comparison of manual versus sonic and ultrasonic toothbrushes: a review. Int J Dent Hyg. 2007;5(2):75-81. 17. Terezhalmy GT, Iffland H, Jelepis C, Waskowski J. Cli- nical evaluation of the effect of an ultrasonic toothbrush on plaque, gingivitis, and gingival bleeding: a six-month study. J Prosthet Dent. 1995;73(1):97–103.