Dental Tribune Slovenian Edition

4 IMPLANTOLOGIJA 1 5 6 7 8 9 10 Takojšna vstavitev zobnih vsadkov-izziv, možnosti in rešitvePrikaz primera Leta 1982 je bila predstavljena oseointegracija in implantologija je kot nova veja v stomatologi- ji dosegla dinamičen razvoj, ki je potekal v več smereh. Najpo- gosteje kot potreba za hitrejšim, manj invazivnim in za pacienta bolj sprejemljivim zdravljenjem. Optimizacija površine zobnega vsadka, stabilizacija tkiv okrog zobnega vsadka, raznolike mo- žnosti opornikov med zobnim vsadkom in protetično oskrbo je povzročilo premikanje mej oskrbe in obremenitve v pravem trenutku, zmanjšalo se je število zobnih vsadkov z uporabo angu- lacije in vstavitev zobnih vsadkov brez dviga mukoperiostalnega re- žnja. V zadnjem času najpogostejša ki- rurška metoda vstavitve zobnega vsadka je takojšnja vstavitev zob- nega vsadka v svežo ekstrakcij- sko rano. Ta pristop kot ustrezno metodo so potrdili raziskovalci preko številnih raziskav že pred dvema desetletjema. Avtorji so podali prednosti takoj- šnje vstavitve zobnega vsadka po naslednjem vrstnem redu: 1. Skrajšan čas zdravljenja. 2. Manjše število kirurških sej. 3. Ohranitev širine in višine alve- olarne kosti. 4. Postavitev zobnega vsadka v idealni položaj, saj ima izpu- ljen zob pravilen položaj in zadostno podporo mehkih tkiv. Tak pristop zdravljenja se lahko uporabi v vsakem primeru, razen ko bi bil končni rezultat slabši v primerjavi z običajno metodo vstavitve zobnega vsadka, ki ob- sega naprej ekstrakcijo zoba, nato augmentacijo alveolarnega gre- bena in odloženo vstavitev zob- nega vsadka štiri do šest mesecev kasneje. Prikazali bomo kliničen primer iz vsakodnevne prakse, ki deloma odstopa od idealne situacije in predstavlja za terapevta poseben izziv. V tem primeru je potrebno nadoknaditi zlomljen spodnji koč- nik (47) z zobnim vsadkom v eni seji (slika 1 in 2). Odstopanje od idealnega stanja predstavlja na- gnjenost zoba 47 mezialno zaradi manjkajočega kočnika (46). Med samo ekstrakcijo je bila na zobu 47 narejena hemisekcija. Kljub 2 3 4 uporabi posebnih periotomov je bila ekstrakcija delno uspešna, saj je pri ekstrakciji mezialne korenine prišlo do izgube kosti. V primerih, pri katerih je težko ohraniti morfologijo alveole, je potrebno uporabiti regenerativno zdravljenje in odloženo vstavi- tev zobnih vsadkov. V opisanem primeru smo bili na mejnem po- dročju, saj je bil delno ohranjen septum in ohranjena morfologija alveole distalne korenine. Ekstrakcijska rana je bila natanč- no pregledana in ekskohleirana in sledila je ocena razpoložljive kosti. Globina defekta je zaradi morfologije zobne krone nakazo- vala, da bo zgornji del zobnega vsadka postavljen rahlo nad gre- benom. Odločili smo se vstaviti zobni vsadek Blue Sky (Bredent) dolži- ne 12 mm in premera 4,5 mm. S samovreznim profilom in s speci- fično »3D osseo connect« površi- no in z zelo ozko poliranim delom je bil idealen za vstavitev v svežo ekstrakcijsko rano. Po vstavitvi umetne kostnine in resorbilne membrane (BioOSS in BioGuide, Geistlich) je bila rana zašita (slike 3, 4 in 5). Zaradi boljše podpore resorbilne- ga materiala tekom kirurške faze je postavljena kapica za oblikova- nje dlesne SKY GF-04 (slika 6). Po 4 tednih je bila vstavljena SKY temp kapica velikosti L za celje- nje in za formiranje kvalitetnega mehkega tkiva. Njena gladka po- vršina je bila idealna za formira- nje in maturacijo tkiva okoli zob- nega vsadka. Zaradi specifičnosti vstavitve zobnega vsadka je bila kapica skrajšana in brez začasne prevleke, za katero je bila kapica prvotno oblikovana (slika 7). Po 4 mesecih po vstavitvi zob- nega vsadka brez kontrolnega pregleda pacienta v tem času smo pričeli s protetično oskrbo. Kapica za celjenje nam je zago- tovila dovolj prostora za ustrezno prevleko manjkajočega kočnika (slika 8). Odtiskovanje in podatke o sta- nju dlesne smo naredili s pomo- čjo individualnega prenosnika za odtiskovanje (sliki 9 in 10). Začetek laboratorijske faze je na- čel vprašanje o načinu pritrditve dokončne prevleke. Vprašanje je bilo, kako se izogniti retenciji cementa okoli zobnega vsadka, ki dokazano vodi v perimplantitis. Nastali problem se lahko rešuje na dva načina. Lahko se izdela prevleka, katera je pritrjena z vi- jačenjem. Drugi način predstavlja izdelava individualnega keramič- nega opornika, ki ima mejo za prevleko na ali nad robom dlesne, najpogosteje brezkovinske kera-