Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

5ENDODONTIJA Antibakterijski učinek laserjev v endodontijiEndodontska okužba Endodontsko zdravljenje je lah- ko uspešno med 85 in 97%. Za to uspešnost so bistvenega pomena ustrezen načrt zdravljenja, znanje in nadzor okužbe (slika 1). Dobro je znano, da apikalni parodontitis povzroči okužba koreninskega kanala in napredovanje mikroor- ganizmov in njihovih stranskih produktov v periapikalna tkiva. Najpogostejša pot okužbe kore- ninskega kanala je razkritje pul- pe neposredno z ustno votlino ali preko akcesornih kanalov, odpr- tih dentinskih tubulov in preko parodontalnih žepov. Klinično apikalni parodontitis ni viden, dokler nekrotično tkivo pulpe ni inficirano z mikroorganizmi. V koreninskem kanalu je prisotnih do 40 vrst bakterij. V primarni okužbi so pogosto najdeni koki, spirohete, anaerobi in fakultativ- ni anaerobi. Nahajajo se prosti v koreninskem kanalu, pritrjeni na stene kanala ter v dentinskih tu- bulih do globine 300µm (slika 2). Odsotnost cementa dramatič- no poveča prehajanje bakterij v dentinske tubule. Dokazano je, da se bakterije nahajajo tudi izven koreninskega sistema; in sicer na cementu v apikalnem področju in kot zunanji biofilm v področju apeksa. 15 do 20% avitalnih zob z apikalnim parodontitisom se ne Uspeh v endodontskem zdravljenju:ni prisotnosti radiolucence. Rezistentna okužba. 1 pozdravi s konvencionalnim en- dodontskim zdravljenjem. Vzroki neuspeha so prisotnost bakterij po fazi dekontaminacije ali nepopol- no tesnjenje koreninskega kanala. Okužba se v endodontsko zdra- vljenih zobeh nadaljuje in vodi v vnetje periapikalnih tkiv. Ponovno endodontsko zdravlje- nje je prva izbira pri neuspešnem primarnem endodontskem zdra- vljenju. Mikroflora, ki jo najde- Primarna okužba: črno pigmentirani sevi in gram negativne paličaste bakterije. mo pri perzistentnih okužbah, se razlikuje od mikroflore pri pri- marni endodontski okužbi (slika 3). Pogosti so fakultativni gram pozitivni in gram negativni mi- kroorganizmi in glive. Posebno pozorni smo na Enterococcus faecalis; rezistenten fakultativni anaeroben gram pozitiven kok, ki ima veliko pojavnost pri neu- spelih endodontskih zdravljenjih. Pomembno vlogo pri uspešnosti endodontskega zdravljenja pred- stavlja nadzor okužbe. Ustrezna in učinkovita dezinfekcija kore- ninskega kanala je nujna. Endodontsko zdravljenje Bakterije v koreninskem kanalu učinkovito odstranimo s kombi- nacijo mehaničnega čiščenja in antimikrobnega kemičnega zdra- vljenja. Mehanična inštrumen- tacija odstrani več kot 90% vseh bakterij. Pomembna je pravilna oblika koreninskega kanala. Pri analizi učinkovitosti mehanične inštrumentacije pri odstranitvi bakterij so Dalton in sodelavci ugotovili, da je bilo pri obdelavi koreninskega kanala z inštrumen- tom velikosti #25 20% kanalov brez prisotnosti bakterij. Pri in- štrumentaciji kanala z inštru- mentom velikosti #35 pa je bilo 60% kanalov brez bakterij. Sku- paj z mehanično inštrumentacijo se uporabljajo tudi raztopine za spiranje koreninskega kanala. Le te izboljšajo učinkovitost rezanja inštrumenta, odstranijo opilke in razmazovino, raztopijo organsko snov, očistijo nedostopne prede- le in delujejo antimikrobno. Za 2 3 spiranje kanalov v endodontiji se najpogosteje uporablja natrijev hipoklorid. Odlično očisti kore- ninski kanal, raztopi nekrotično tkivo, deluje antibakterijsko, kar je odvisno od njegove koncen- tracije. Tkiva ga dobro prena- šajo. Sočasno z mehanično in- štrumentacijo se zmanjša število inficiranih kanalov za 40 do 50%. V endodontiji se za spiranje ko- reninskih kanalov uporabljajo še druge raztopine. EDTA se upora- blja za odstranitev razmazovine in olajša odstranitev opilkov iz kanala, a nima antibakterijskega učinka. Klorheksidin glukonat ima močan antibakterijski učinek na veliko število bakterijskih vrst, tudi na rezistentno E.faecalis, vendar ne razgradi proteinov in nekrotičnega tkiva tako kot natri- jev hipoklorid. Mehanična inštru- mentacija in raztopine za spiranje popolnoma ne odstranijo bakterij iz koreninskega kanala, zato se je pojavila zahteva po dodatnih sno- veh in zdravilih z namenom, da izboljšajo standardni protokol en- dodontskega zdravljenja. Osnov- ni namen vložka medikamenta med dvema sejama je zagotoviti dolgotrajno antibakterijsko de- lovanje. Številni medikamenti so se uporabljali v ta namen. V preteklosti formokresol, PCCM, eugenol, kalijev jodid, antibioti- ki in sedaj kalcijev hidroksid in klorheksidin glukonat. Kalcijev hidroksid se v endodontiji upo- rablja že od leta 1920. Z visokim pH (nad 11) spodbudi minerali- zacijo, zmanjša število bakterij in razgradi tkivo. Za podaljšano delovanje mora vzdrževati visok pH v kanalu in dentinu. Vzdrže- vanje pH je odvisno od difuzije preko dentinskih tubulov. Večina mikroorganizmov se uniči pri pH 9.5, le nekaj jih lahko preživi tudi pri pH 11 ali višjem, kot na pri- mer E.faecalis in Candida. Zaradi rezistence nekaterih mikroorga- nizmov na standardno zdravljenje in neposredne povezanosti med prisotnostjo bakterij v kanalu in