Dental Tribune Slovenian Edition

20 ORALNA HIGIENA 4, 5, 24 11 3 7 9 15, 16, 22, 23 13 14 21 17 6 18, 19 Abecedni seznam oglaševalcev BREDENT d.o.o. FLEGIS d.o.o. GC EUROPE N.V. GLAXO SMITH KLINE d.o.o. HERAEUS HOLDING g.m.b.h. INTERDENT d.o.o. IVOCLAR VIVADENT A.G. LOMAS d.o.o. MEGASONEX QSI Mednarodna šola Ljubljana SEDENT d.o.o. TRIBUNE CME Sodobne tehnike oralne higieneV ustni votlini se nahaja do 800 različnih vrst bakterij, od katerih so mnoge kariogene. Cilj dobre ustne higiene je odstranitev teh bakterij iz ustne votline, preden poškodujejo sklenino in povzro- čijo vnetje dlesni. Pri tem je po- membno ščetkanje zob z dobro zobno ščetko, ki ne sme poškodo- vati sklenine ali dlesni, uporaba učinkovite zobne paste in zobne nitke. Ključno je redno, učinkovi- to in dovolj dolgo ščetkanje. Osnovni princip ščetkanja je, da fina zaobljena vlakna pridejo v kontakt s plakom in ga fizično od- stranijo z mesta, kjer se pritrjuje. Večkrat premaknemo glavo zobne ščetke gor in dol ali krožno nao- krog, bolj učinkovito je čiščenje. Povprečna oseba čisti svoje zobe približno eno minuto (kar se ne- katerim pogosto zdi zelo dolg čas), pri tem glava ščetke naredi približno 360 gibov na minuto. 1 2 PRED ULTRAZVOKOM: verižice bakterij (kokov) pred izpostavljenostjo ultrazvoku (1). PO ULTRAZVOKU: dezintegracija bakterij (kokov) po izpostavljenosti ultrazvoku (1). Utrinki s 15. Simpozija zobnih bolezni in endodontije Tudi letos je 12. in 13. aprila na Bledu potekal že 15. Simpozij zobnih bolezni in endodontije. Dolgoletna tradicija združevanja visoko strokovne vsebine, lepote pokrajine in kančka lokalne kuli- narike je kot ponavadi upravičila sloves prijetnega odklopa od vsa- kodnevnega stresa. Poudarek vse- bine letošnjega Simpozija je bil, poleg endodontskih, na aktualnih vsebinah iz konzervativnega zo- bozdravstva in kariologije. Na prireditvi, že 15. po vrsti, so pre- davali tudi gostje iz tujine. Med vidnejšimi gre vsekakor omeniti profesorja Gilberta Debeliana, priznanega endodontologa iz Osla. Preko 400 udeležencem je bil na voljo ogled sejemskega prostora, na katerem so razstavljalci pred- stavljali različne izdelke in stori- tve s področja endodontije in dru- gih zobozdravstvenih področij. Organizacijski odbor najavlja, da bo simpozij tudi v prihodnosti ostal visokostrokoven s poslan- stvom dvigovati nivo zdravljenja zobnih bolezni in endodontije v Sloveniji in posledičnim ozave- ščanjem pacientov kakšen je lah- ko optimalen rezultat njihovega zdravljenja. V bodoče načrtujejo dodatne iz- obraževalne delavnice, razširitev področij obravnav in digitalizaci- jo vsebin. Vsem zainteresiranim pa sporočajo: se vidimo na nasle- dnjem simpoziju! Električne zobne ščetke so proces čiščenja zob olajšale, saj povpreč- na električna zobna ščetka naredi od 5.000 do 10.000 gibov na mi- nuto, kar pomeni 10 do 30-krat večji učinek ob predpostavki, da vsak gib doseže novo točko nedo- taknjenega plaka na zobu. Po letu 1990 so se pojavile ta- koimenovane “sonične” zobne ščetke, ki se premikajo še hitreje – od 15.000 do 40.000 gibov na minuto; ime “sonične” so dobile, ker vibrirajo s frekvenco, ki je v človekovem slušnem območju. V enakem času pa se je pojavila tudi ideja “ultrazvočne” zobne ščetke, ki je radikalno drugačna od “sonične” ščetke. Prvo ultraz- vočno zobno ščetko “Ultima™” je v ZDA razvil in patentiral Ro- bert Bock, FDA (ameriški vladni urad za zdravila in prehrano) pa jo je odobril leta 1992. Zobni ščetki Ultima™ so odobrili de- lovanje s frekvenco 1,6 MHz ali s 192.000.000 gibov na minuto – skoraj 5000-krat več gibov kot običajne sonične zobne ščetke. Zobna ščetka druge generacije je “Ultrasonex®”, ki jo je nasledila ščetka tretje generacije “Megaso- nex®”. Ultrazvok se v medicini uporablja že več kot 50 let, različne frekven- ce in moči omogočajo uporabo v slikovni diagnostiki, pri zdravlje- nju poškodb, za pospeševanje ab- sorbcije zdravil v tarčnih organih, pri odstranjevanju zobnega ka- mna itd. Enaka frekvenca 1.6 MHz, ki jo je FDA leta 1992 odobrila za upora- bo pri zobnih ščetkah, se uporablja tudi za pospeševanje prerašča- nja zlomov kosti (Low intensity pulsed ultrasound). Pri tem tipu ultrazvoka je ključna varnostna omejitev, da ultrazvok v celotnem času uporabe ne segreje okolnega tkiva za več kot 1°C, kar je bilo v zadnjih 25 letih v mnogih študijah potrjeno in dokumentirano. Leta 1999 je Medicinska in den- talna univerza iz Tokia objavila ugotovitev, da ultrazvok brez do- danih vibracij z razdalje 5 mm od sklenine uspe razbiti verižice bak- terij na posamezne koke in tako onemogoči pritrjevanje in obstoj bakterij v biofilmu na površini zoba (1). Od takratne objave so dokazi o koristnem delovanju ultrazvočnih zobnih ščetk dobro dokumentira- ni. 1. Shinada K, Hashizume L, Teraoka K, Kurosaki, N. Effect of ultrasonic toothbrush on Streptococcus mutans. Japan J. Conserv. Dent. 1999; 42 (2): 410-417.