Dental Tribune Slovenian Edition

JUNIJ 2013SLOVENIJA ŠT. 3 / LETO 4 Bredent group day Ljubljana Za uspeh je odločilen partnerski odnos med zobozdravnikom in zobotehnikom VEČ NA STRANEH 4 - 5 Pomemben faktor pri kvaliteti dela Pravočasna prepoznava večjega rizika za paradontalno bolezen VEČ NA STRANEH 10 - 11 Slovensko znanje Delo z najnovejšim vakuumskim ulivalnikom VEČ NA STRANEH 22 - 23 ŠT. 3 / LETO 4 Še bližje bralcem Pred tremi leti smo na 35. Srečanju stomatologov v Portorožu napovedali izhajanje našega časopisa v slovenskem jeziku. Danes v rokah držite 13. izdajo. Trinajstica je tokrat srečno števi- lo! V tem času smo svojo misijo opravili tako, da smo na preko 300 straneh objavili skoraj 80 strokovnih člankov o najaktual- nejšem znanju in raziskavah, ki so bili objavljeni v tujih izdajah Dental Tribune. Trudili smo se, da so članki povzemali zanimivo- sti iz vseh področji dentalne me- dicine in zobotehnike. Raznovrstna je bila tudi izbira te- matik člankov z naslovnih strani. Le-ti so nemalokrat povzročili naj- različnejše odzive. Veseli smo jih bili in ponosni, saj ste nam z njimi, spoštovani bralci, povedali, da smo na pravi poti. Veseli smo, da z leti v svojem poslanstvu, z neodvisno kritično distanco, postajamo nepo- grešljivi ne le kot poročevalci o do- godkih in oznanjevalci novosti, pač pa tudi kot soustvarjalci dandana- šnjega slovenskega zobozdravstva. Že v prvi številki smo razpravljali o razširjenosti uporabe interneta v zobnih ordinacijah in zobotehnič- nih laboratorijih. Spraševali smo se, koliko jih je veščih uporabe to- vrstnega orodja vsaj v tolikšni meri, da jim to prinaša boljše rezultate. Pri tem smo razmišljali tako o kva- liteti dela, boljši porabi razpoložlji- vega časa, odpravljanju strokovnih napak in napak pri naročanju, fi- nančnih učinkih in marketingu, ka- kor tudi o dejstvu, da nas sodobni čas, v kolikor se ne odločimo stopi- ti z njim v korak, še prehitro lahko povozi. Zgodbo bomo na vašo željo že v eni prihodnjih številk nadgra- dili s konkretnimi nasveti, kako in kje začeti oziroma nadaljevati, če se vam je ustavilo. S poročilom o pojavu zobozdra- vstvenega turizma smo sprožili zanimanje tudi nekaterih drugih slovenskih medijev, ki so se zače- li spraševati, zakaj je dobro, da so Slovenci množično pričeli zapušča- ti domače zobozdravstvene ordina- cije in nositi denar na Hrvaško, v Srbijo ali še dlje. Dilema med ce- nejšo storitvijo v strokovno morda manj zanesljivi, a tehnično pone- kod bolje opremljeni ordinaciji, ter med dražjo storitvijo nesporne kva- litete, ki nudi večjo zaščito v prime- ru reklamacij, je ostala. Dejstvo je, da povprečni slovenski pacient ali pa tisti, ki v slovensko zobno ordi- nacijo ne zahaja pogosto, o možnih posledicah svoje odločitve ni do- volj dobro poučen. V ta namen bi bilo za zaščito slovenskega zoboz- dravstva prav gotovo smiselno pri- praviti akcijo na nacionalni ravni. Dotaknili smo se javnih razpisov. Problematiko pri svojem delu di- rektno, večinoma na negativen način, občutijo praktično vsi za- posleni v javnem zobozdravstvu. Sistem, ki naj bi znižal stroške ter preprečil korupcijo, se je skozi vsa leta spremenil v tekmo, pri kateri dobavitelji iščejo čim cenejše iz- delke, na spodnji meji sprejemlji- vosti. Davkoplačevalci, katerih denar naj bi se s tem prihranil pa so kot pacienti izpostavljeni tve- ganjem slabših materialov, z malo možnostmi, da bi na to lahko vpli- vali, razen če se ne odločijo za sa- moplačniško obravnavo. V prepri- čanju, da bi le-to zagotovo obrodilo pozitivne rezultate, smo predlagali, da razpisovalci namesto z zaostro- vanjem pogojev poizkusijo z večjo komunikacijo in s sodelovanjem z dobavitelji v obliki medsebojne konstruktivne izmenjave mnenj še pred izdajo razpisnih dokumenta- cij. Zaenkrat se po naših informa- cijah to še ni zgodilo. Najbolj odzivna tematika je sovpa- dala s povečanjem rednih in izre- dnih obiskov davčnih inšpektorjev v zobozdravstvenih ordinacijah v času, ko je izšel takratni časopis. Mnogi ste nas klicali z željo po di- rektnem davčnem svetovanju. Žal naše zmogljivosti niso tako veli- ke. K sodelovanju smo poizkušali povabiti nekaj za to usposobljenih podjetij, a do končne realizacije ni prišlo. K sreči se je pritisk kmalu zatem zmanjšal. Morda tudi zara- di neurejenih regulativ, vezanih na razmerje med močjo zaščite oseb- nih podatkov pacientov na eni stra- ni, in pooblastili inšpektorjev na drugi. Ko je recesija močneje pokazala svoje zobe, se je posledično znašla tudi na naši naslovnici. Pogled, na osnovi katerega naj bi se odloči- li, kaj nam je storiti, smo usmerili predvsem v prihodnost. Kakšna bo in kako se nanjo pripraviti. Slej ko prej se bodo rezultati obrnili navzgor. Do takrat pa je potrebno prevetriti naše stanje in v vsakda- njih rutinah poiskati in se znebiti tistega, kar počnemo brez pravega učinka. Predvsem pa ugotoviti, kje so naše prednosti in kaj bomo za njihov izkoristek morali čez 1, 2 ali 5 let imeti ter se na to temeljito pri- praviti. Velik pomen smo pripisali izbiri pravega marketinga, s kate- rim bomo ohranili stare paciente in privabili nove. Med prvimi smo vas opozorili na pasti nizkocenovnih trgovcev, ki so se pojavili na slovenskem trgu. Neverjetne cene in na videz odlič- ni prihranki so kmalu pokazali tudi drugo plat medalje, saj smo postali priča pojavu blaga, proizvedenega za Azijo in Afriko, ki je po tempe- raturno in higiensko nesledljivih poteh od tam prišlo nazaj v Evro- po ter tudi v naše ordinacije. Tu pa tam se vedno pogosteje, ne glede na naše prepričanje, da kaj takega preprosto ni mogoče, pojavijo tudi čisto pravi ponaredki. Smo za ne- kaj evrov razlike pripravljeni nositi riziko? Vabili smo vas na različne dogod- ke, posebej na tiste, ki so vsebovali kvalitetno izobraževanje ali pro- mocijo novih tehnologij, aparatov, materialov in še česa. Z veseljem smo poročali, kaj zanimivega se je tam dogajalo, predvsem z željo, da vas čim več prepričamo v to, da največ šteje, kar vaše oči direktno vidijo in kar vaša ušesa direktno slišijo! Vsak dan se moramo kaj novega naučiti in kongresi, sejmi, delavnice ali simpoziji so zagotovo najboljša priložnost za to. Cilj, ki nam ga ni uspelo v celoti izpolniti in ostaja pred nami še v prihodnje, je objavljanje več inter- vjujev z znanimi osebnostmi s po- dročja slovenskega zobozdravstva. Kljub temu niste spregledali zani- mive predstavitve primarija Tomi- slava Mokorela, dr.dent.med.,spec. pedont. in Anamarije Čigon, dr.dent.med., spec. ortodont., ki sta vsak na svoj način uspela izraziti trenutni pogled na aktualno pro- blematiko v slovenskem zobozdra- vstvu, na individualno odgovornost do ohranjanja temeljnega poslan- stva tega poklica in na lepoto tre- nutka, ko nam ta poklic prične vra- čati, kar smo s svojim delom vanj vložili. Še enega pomembnega apela, ki smo ga objavili, ne gre spregle- dati. Poziva po, če je le mogoče, ohranjanju identitete slovenskega zobozdravstva, ne le kar se tiče pa- cientov in izvajalcev, pač pa tudi proizvajalcev, trgovcev, serviserjev in še koga. Tako, kot smo upraviče- no lahko malo jezni na vsakega pa- cienta, ki iz takega ali drugačnega vzroka odnese svoj, zobozdravstvu namenjen denar, raje v tujino, se vsaj za trenutek ozrimo še sami vase in poglejmo, ali pri svojih na- kupih materiala morda lahko pogo- steje izbiramo izdelke slovenskih proizvajalcev ali nakup pri sloven- skih trgovcih. Potem bomo še toli- ko bolj lahko ponosni na domače! Za konec se vrnimo na začetek, kjer je v naslovu zapisano: Še bliž- je svojim bralcem. Vsekakor smo se vam z vsem objavljenim poiz- kušali čim bolj približati. Tu pa se nismo ustavili. Jutrišnji dan se je danes že začel. Naše življenje se prepleta z digitalnim svetom. In- formacije so po internetu dostopne kjerkoli in komurkoli in prihodnost bo šla naprej samo še v tej smeri. Dental Tribune je na to pripravljen. Skoraj milijon aktivnih uporabni- kov na celem svetu dnevno obi- šče spletno stran Dental Tribune International. Od aprila je na njej na voljo tudi slovenska različica: www.Dental-Tribune.si . Na njej se nahajajo aktualne novice in elektronski izvod tiskane izdaje. V arhivu pa si lahko ogledate tudi prejšnje številke in izvode drugih svetovnih izdaj. Tu boste našli Dental Tribune Study Club, ki je namenjen izo- braževanju s članki in webinarji (praktično poučevanje in predsta- vitev praks prek spleta), ki veči- noma potekajo v živo. Izvedene izobraževalne vsebine se po obja- vi arhivirajo na spletu za kasnejše predvajanje kadarkoli. V sklopu izobraževanj se lahko prijavite tudi na Tribune CME (Clini- cal Masters Programs), medna- rodno certificiran izobraževalni program (ADA CERP), ki preko celega leta na različnih lokacijah v Evropi s priznanimi predavatelji zagotavlja celovito usposabljanje na vseh področjih zobozdravstva. Vabimo vas, da redno obiskujete našo spletno stran, se naročite na želene vsebine in nam na naslov: prodaja@dental-tribune.si spo- ročate vse, kar se vam zanimivega utrne ob vaši dejavnosti. Še nasvet: V Apple appstore si lah- ko brezplačno naložite aplikacijo za iPAD ter se tako avtomatsko povežete z Dental Tribune, kjerko- li je na voljo brezžična internetna povezava.