Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

10 KLINIČNI PRIMER Mezialna stran je bila nameščena zraven gingivalne linije in je imela rahle prehode (slika 7). Znakov vnetja ni bilo, potek mar- ginalne dlesni je bil prilagojen na naravno sprejemljiv način, s spre- menjeno obliko kompozitnega je- dra pod dlesnijo (slika 8). 5 Oblika nadgrajenega nosilca odraža reducirano obliko zoba. Biološko sprejemljiva prilagoditev. Naravni predložek. Subgingivalna oblika druge začasne prevleke. Grafični prikaz iz mezialne perspektive. 6 7 Izbira odtenka Iz širokega spektra IPS e.max iz- beremo odtenke A2, A1 in A3. Za pravi odtenek je potrebno upo- števati odtenek tkiva. Končni od- tenek pri izdelavi prevleke dose- žemo z nanosom slojev prahu po točno določenem vrstnem redu. Na koncu se prilagodi intenziv- nost in translucentnost odtenka (sliki 9 in 10). Plastenje keramike Primeren odtenek dentina dobi- mo z izborom na barvni lestvici eno stopnjo višje ter z naknadnim prilagajanjem svetlosti odtenka s pomočjo pigmenta. Po nanosu Essence materiala v cervikalnem delu in dodatne ka- rakterizacije vstavimo prevleko v peč (slika 11). Po končani peki površino navla- žimo s tekočino IPS e.max Ceram Glaze in Stain Liquid ter posujemo s prahom A2 Deep dentin. Tanki sloj tekočine ustvari pravo povr- šino za enakomeren nanos prahu. Presek naravnega zoba reproduci- ramo z IPS e.max Ceram kerami- ko (debeline 1 mm). Na sliki 12 je prikazan presek IPS e.max Ceram keramike pri vstopni, prehodni in fluorescentni svetlobi, medtem ko je desno prikazan presek naravne- ga zoba pri fluorescentni svetlobi. Cervikalni del in mameloni narav- nega zoba imajo opačne dele, ki preprečijo prehod svetlobe, med- tem ko pri keramičnih vzorcih ta pojav ni tako izrazit. Zato je pri modeliranju cervikalnega podro- čja z visoko translucentno den- tinsko keramiko pripriporočljivo dodati opačni material. Motni 8 9 10 Grafični prikaz različnih slojev. 11 Konstrkucija IPS e.max keramike, pripravljena za nanos dentinskega sloja. 12 Preseki, ki prikazujejo optične značilnosti zob. 13 14 Opačna mešanica, nanešena na cervikalni del. Direktno plastenje dentina. Shematski prikaz sklenine. V plasteh izdelana prevleka. IPS e.max Press – nevidni prehodi. Zobje, podobni tistim na naravni osnovi. Shematski prikaz sklenine različnih barv. 15 16 17 18a 18b 18c Izbira labialnih ploskev. Konči rezultat. 19 20 21 opačni odtenek je mogoče modifi- cirati z dodajanjem keramike IPS e.max Ceram Deep Dentin A2 in Occlusal Dentin (oranžni) (slika 13). Reproduciramo odtenek den- tinskega sloja. Izberemo barvo, ne glede na translucentnost dentina. Direktni nanos površinskega slo- ja je enostavnejši od »cut-back« tehnike (slika 14). Glede na to, se translucentni skleninski sloj izde- la kot ogrodje okoli reduciranega dela zoba (sliki 15 in 16). Da bi dosegli naravno difuzijo svetlobe, izmenično postavljamo sloje tran- slucentnega in opačnega materi- ala. To tehniko lahko uporabimo tudi za nanos Essence materialov. Če uporabimo samo en odtenek, lahko isti učinek dosežemo z na- kazovanjem skelninskih razpok. Da dosežemo željeni učinek glo- bine, v cervikalnem delu nanese- mo mešanico materialov Cervical Transpa (oražno-roza) in Transpa Incisal (1). Odtenek je malo višji na distalnih in mezialnih robovih, kar dosežemo z mešanjem Opal Effect 2 materiala, kateremu do- damo majhno količino belega Es- sence materiala (slika 17). Oblika zob Labialna struktura je določena s tremi elementi: s cervikalno, me- dialno in incizalno linijo. Glede na nagib krone lahko 3 labialne ploskve natančno določimo. Do- datno lahko določimo konveksne in konkavne dele (slike 18a, 18b in 18c). Povzetek V tem primeru je prikazano, kako oblika nadgrajenega jedra odločil- no vpliva na potek linije dlesni. Položaj in subgingivne konture parodontalnega tkiva je potrebno pazljivo definirati, da bi ustrezali biološkim zahtevam. Anatomska oblika in subgingivni potek, ki smo ju dosegli z zmanjšanjem za- krivljenosti drugega provizorija, zagotavlja neviden prehod tkiva dlesni (slike 19 do 21). Avtor: Shoji Sasaki