Dental Tribune Slovenian Edition

FEBRUAR 2013SLOVENIJA ŠT. 1 / LETO 4 Iatrogene napake Uspešni nasveti iz prakse VEČ NA STRANI 8 Boljši dolgoročni rezultati Pomembno je načrtovanje poteka linije dlesni VEČ NA STRANEH 9 - 10 Novosti v keramiki Razvoj gre nezadržno naprej VEČ NA STRANEH 18 - 19 ŠT. 1 / LETO 4 Ponosni na domače! Kakšen pa je do tega odnos dru- gih akterjev v verigi posameznih zobozdravstvenih storitev? Končni potrošniki, torej pacienti, v veliki meri pravzaprav ne vedo skoraj nič o materialih, ki jih po- samezne terapije uporabljajo pri zadovoljevanju njihovih potreb. Tako tudi ne gre pričakovati, da bodo poleg tega prepoznavali še poreklo blaga. Pogoste akcije, ki se v kriznih časih pojavljajo v po- sameznih panogah in nagovarjajo k nakupu domačega ter s tem po- sledično pripomorejo k izboljša- nju stanja na domačih tleh, mora- jo tako na dentalnem sektorju biti naslovljene direktno na stomato- loge in zobotehnične laboratorije. Same akcije pa za njihove odloči- tve same po sebi tudi še niso do- volj. Proizvajalci morajo uporab- nikom zagotoviti tudi kontinuiran razvoj in izboljšave inštrumentov in materialov, katerih kvaliteta se mora enakovredno kosati z sve- tovnim vrhom. V sodelovanju s svojimi trgovci pa morajo primer- jalno z vzporednimi izdelki tujih proizvajalcev skrbeti tudi za kon- kurenčne cene. G. Dani Pečečnik, ki je konec leta 2006 malo pred 50. obletnico obstoja podjetja postal direktor Polidenta, se tega dobro zaveda in pravi: »Podjetje Polident je na trgu prisotno od leta 1958. V Ne glede na pregovorno majhnost Slovenije smo na domačo pro- izvodnjo dentalnih strojev, izdelkov in materialov lahko upravi- čeno ponosni. Interdent, Polident, Fotona, Zlatarna Celje, Detel Plus, Kodent in še nekatera podjetja so precejšen ali kar ves proi- zvodni potencial posvetila ozko specializiranemu segmentu zoboz- dravstva. Ob izjemno majhnem domačem trgu so trenutki spozna- nja o nujnosti prodora v tujino prišli zelo hitro. Točke preloma posameznih odločitev ni več narekoval domači trg, pač pa tujina. A ne glede na to, da je delež celotne prodaje na Slovenski trg po- nekod za tem padel tudi na manj kot 5%, Slovenija pri domačih proizvajalcih ni zgolj ohranila simbol »kraja, kjer se je vse skupaj začelo«, pač pa tudi najljubšega trga. Večina zaposlenih v panogi je domačih ljudi, investicije in davki ostajajo doma, domači trg je prvi, ki je deležen novosti, ki jih razvijejo, svoje pohvale pa bi brez dvoma z veseljem izpovedalo marsikatero športno, kulturno, gasilsko, socialno in še katero združenje. tem času smo s svojimi proizvodi uspeli prodreti v 45 držav širom sveta. Med pomembnejše sodijo ZDA, Rusija, države EU, Avstra- lija, Iran. Med tistimi, ki so nam še posebej pri srcu, pa je poleg Slovenije tudi eksotična državica sredi Indijskega oceana: otok Re- union. Če se ozrem na leta nazaj, ugotavljam, da smo uspešno sle- dili razvojnim liderjem v panogi. Ko pa pogledam zadnjih nekaj let, z zadovoljstvom ugotavljam, da tako močno razvojno narav- nani nismo bili še nikoli. Skupaj z razvojnim timom si pri- zadevamo ne samo dohite- vati razvoj- no usmerjena dentalna pod- jetja, temveč jih poskušamo na določenih nivojih preseči. Za- vedam se, da je to zelo ambiciozen cilj, vendar je z močnim, v prihodnost usmerjenim timom to mogoče. In kje vidim glavne razvojne smer- nice naslednjih nekaj let? Vseka- kor posebno pozornost zahtevajo CAD-CAM tehnologije. Dejstvo je, da je trenutno ta dosegljiva zlasti velikim laboratorijem, ven- dar se situacija vedno bolj spre- minja, kar je tipično za vsakršno tehnologijo – cene postopno pa- dajo in tehnologije prodirajo v vsak laboratorij, v vsako državo. In kje se vidimo mi? Zobo- tehnike želimo podpreti s kakovostnimi in do- stopnimi materiali, ki bodo omogočali, da bo vse več faz dela lahko postalo računalniško načrtovanih in natanč- no izdelanih, s čimer bo prihranjen tako trud kot morebitno razočara- nje ob neuspehu, čemur smo lahko priča pri uporabi klasičnih me- tod. In kakšne materiale že po- nujamo? PMMA diske različnih dimenzij in barv, radio-opačne diske, namenjene za načrtovanje implantatov, razvili smo tudi že »pink« diske za izdelavo dental- nih baz, za kar bo ustrezen raču- nalniški program predstavljen na letošnjem IDS-u, trenutno razvi- jamo tri-barvni disk za večjo este- tiko provizorijev. V naslednjih le- tih se velik prodor obeta tistim, ki bodo uspeli razviti materiale, ki bi po elastičnosti in trdnosti lahko zadovoljivo nadomestili kovino, in seveda materiale, ki bi se po estetiki lahko kosali s keramiko, hkrati pa bi bili »prijaznejši« do naravnih zob v ustih. Estetika in računalniška natančnost načrto- vanja in izdelave je nedvomno smer, v katero trenutno pluje zo- botehnika in v Polidentu se vsak dan trudimo, da bomo povzro- čili katerega izmed valov, ki bo predramil tudi tiste zobotehnike, ki so najbolj zaobljubljeni kla- sičnim postopkom. Vsekakor pa do trenutka, ko bodo napredne tehnologije prodrle v vsak labo- ratorij, ostaja precej možnosti ra- zvoja tudi pri klasičnih postopkih Podjetje Polident je na IDS-u v Kölnu, ki neuradno velja za največji svetovni sejem s področja dentalnih materialov in opreme, često prejema najvišja priznanja. Dani Pečečnik: Dentalna industrija je ena najhitreje razvijajočih se panog. Tehnolo- gije prihajajo, se uveljavljajo, odhajajo in spreminjajo. Vsi proizvajalci se skušamo kar najbolj približati naravnemu zobu in narav- nim materialom, ki jih imamo ljudje v ustih. dela. Za ta namen bomo na IDS-u predstavili svoj radio-opačni prah in tekočino za pripravo tovrstnih zob za namen načrtovanja im- plantatov. Predstavili bomo novo družino visoko estetskih anatom- skih zob, posebej ustrezno ravno za dela z implantati. Pričakuje pa se lahko še nekaj drugih, manjših novosti. IDS bo vsekakor nova priložnost za vse dentalne proi- zvajalce, da potrdimo ustreznost svojih začrtanih razvojnih poti, hkrati pa tudi velika priložnost za prepoznavanje novih trendov.« V kriznih časih smo v Sloveniji vedno znali biti enotni. Ne glede na to, da smo nemalokrat mače- hovski do vsega, kar je domače, in kujemo v zvezde vse, kar nosi tuje blagovne znamke, pa je rav- no ekonomska kriza tista, ki bo nekaj ravnovesja potrošnje tudi slovenskih zobozdravstvenih or- dinacij in zobotehničnih laborato- rijev vrnila nazaj domov. Razlo- gov proti temu praktično ni, saj so cene identične, kvaliteta nemalo- krat boljša, reševanje sicer malo- številnih reklamacij učinkovitejše in hitrejše, pa še odličen občutek ostane, da smo storili veliko do- brega. Ne pozabite: biti ponosen je ču- dovito. Slovenski proizvajalci in trgovci pa od vas pričakujejo še korak naprej. Zagotovo boste tudi vi občutili zadovoljstvo, ko ga boste storili!