Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

SEPTEMBER 2012SLOVENIJA ŠT. 4 / LETO 3 Ne pozabimo preventive Gospa Mia Girotto je zobozdravnica s poslanstvom VEČ NA STRANI 10 Competence in Esthetics 2012 Program seminarja VEČ NA STRANI 14 Nova generacija Informacijsko povezovanje različnih aktivnosti posamezne obravnave pacienta VEČ NA STRANEH 23 - 27 ŠT. 4 / LETO 3 Pozor, ponaredki ! »Eureka«, je malo manj kot 300 let pred našim štetjem oznanil slavni Arhimed in se ob svojih velikih odkritjih v zgodovino vpisal še kot prvi, ki je dokazal obstoj ponaredka. Nedotakljivost krone je tedaj in tudi kasneje bila zapovedana z grožnjo po obtožbi bogoskrunje- nja. A to vseeno ni omajalo člo- veškega pohlepa in ponaredki so danes del našega vsakdana. Prav- zaprav smo se jih navadili in jih preprosto toleriramo, dokler… Ta dokler se seveda nanaša na fi- nančno škodo, ki jo utrpimo, ali na zdravje nekoga, ki ga zaradi njih ogrozimo, včasih pa kar na oboje. O večjem porastu odkritih pona- redkov med dentalnimi materiali je pristojna evropska komisija po- ročala že leta 2006. Najpogosteje evidentirana odkritja se nanašajo na materiale, ki se vsakodnevno uporabljajo in so last priznanih proizvajalcev. Kompoziti, cemen- ti, materiali za začasne polnitve in odtisni materiali vsekakor sodijo v bolj rizično skupino. Kako je v Sloveniji ter kolikšna je grožnja zapletov zdravljenja zaradi nenamerne uporabe pona- redkov oziroma originalnih mate- rialov, ki niso bili direktno name- njeni slovenskemu prostoru, smo vprašali domače predstavnike ve- čjih svetovnih podjetij. Nihče izmed njih nima podatka, da bi se ponaredek katerega izmed njihovih proizvodov že kdaj naha- jal v Sloveniji. Večina pa jih je že bila soočena s prisotnostjo pona- redkov v Evropi. Da bi pojav čim bolj zajezili, so proizvajalci svo- jim predstavnikom poslali navodi- la, kako ravnati preventivno in kaj storiti ob odkritju. Le-ti uradnim trgovcem v Sloveniji teh navodil še niso natančneje predstavljali, ker zaenkrat ni bilo večje potrebe. S tem dejanjem bi tudi razkrili ne- katere elemente zaščite, ki jo upo- rabljajo prav pred ponaredki. Vsi pa so zabeležili kar nekaj pri- merov in nekateri reševali tudi že reklamacije, zaradi uporabe materialov, ki so jih sicer izdela- li njihovi proizvajalci, a niso bili namenjeni slovenskemu trgu in so k nam prišli po nekontroliranih poteh. Finančno škodo, predvsem so tu odškodninski zah- tevki pacientov, zaradi počasnosti dokaznih procesov, praviloma skoraj nikoli ne utrpi ponarejeva- lec ali drugorazredni trgovec, pač pa največkrat tisti, ki je material uporabil. Zaradi vedno večje teh- nološke dovršenosti ponaredkov jih je zelo težko odkriti. Praktič- no nemogoča je detekcija napake v samem materialu, preden le-ta ni uporabljen na pacientu in je škoda že neizogibna. Veliko večja možnost je, da boste ponaredek odkrili, če boste pozorni na nje- govo pakiranje oziroma morebi- tne spremembe barve, kvalitete škatlic, označbe serijskih proi- zvodnih števil (tako imenovani Lot number) ali pa boste kako drugače posumili na nekontroli- rano poreklo. A tudi tukaj so ne- pridipravi že v koraku s časom in škatlice, barvne odtenke tiskovin ali nalepke izdelajo skoraj popol- no enake originalom. Umetnost tiskanja pač ni nekaj zelo težko dosegljivega. Nasprotno je seve- da s strukturo materiala, kjer vsi proizvajalci dobro varujejo skriv- nosti svojih proizvodnih postop- kov in kemijskih formul, zato jim tu ponarejevalci ne morejo več slediti. Kaj storiti, da se vam to ne bo zgodilo? Zlato pravilo je, da vse materiale kupujete izključno pri trgovcih - Si vaše delo lahko privošči katerekoli rizike? Po svetu se uničevanja odkritih ponaredkov lotevajo tudi na spektakularne načine. distributerjih, ki so pooblaščeni s strani proizvajalcev. Proizvajalci jih ponavadi navedejo na svojih spletnih straneh, v svojih rekla- mnih materialih ali brošurah. Od distributerja pa imate pravico zahtevati tudi, da vam pokaže ori- ginalne dokumente, ki izkazujejo poreklo blaga. Ne glede na to, da živimo v časih gospodarske kri- ze, ko je potrebno vsak evro pre- udarno potrošiti, bodite pozorni na nenavadno nizke cene. Ni si- cer pravilo, je pa običajno, da ak- terji razpečevanja ponarejenega blaga ali blaga z nekontroliranim poreklom največkrat poizkušajo tako blago ekspresno prodati po mamljivih cenah. Kaj pravzaprav pomeni blago z nekontroliranim poreklom? Nekateri se boste še spominjali časov izpred desetletij, ko smo kavo, pralni prašek ali čokolado hodili nakupovat v tujino. Ne le, da se tega pri nas ni vedno do- bilo – v prvi trgovini čez mejo je bilo tudi cenejše. Ob tem smo presenečeni ugotovili tudi to, da ima enako zavita čokolada dru- gačen okus kot tista nabavljena v domači trgovini, da isti pralni prašek bolje opere in kava precej bolj polno diši. Ne spominjam se, da bi kateri proizvajalec kdajkoli priznal proizvodnjo drugačnih iz- delkov z istim imenom za različ- ne trge. Tudi danes najbrž ni dosti drugače. Svetovni koncerni v rev- ne države tretjega sveta, v katerih pa živi nekaj milijard prebivalcev, svoje izdelke ne morejo prodajati po isti ceni kot v Evropo ali Se- verno Ameriko. Z - kakor radi rečemo - globalizacijo sveta so se precej poenostavile transpor- tne poti. Iznajdljivi drugorazredni trgovci iz razvitega sveta tako po zelo nizkih cenah pokupijo izdel- ke dentalnega materiala v Afriki in Aziji in jih prepeljejo nazaj v Evropo ter ponudijo ceneje, kot so tukaj v redni prodaji. Najbrž ni nenavadno, da pri tem izkorišča- jo luknje v predpisih in odsotnost potrebnih kontrol, ter da se pri tem nihče ne ozira na okoliščine skladiščenja, kot so temperatura, vlaga, svetloba, pretresanje in podobno. Tudi roki uporabnosti so nemalokrat prirejeni. Ko ima- te tako brizgo s kompozitom po tem, ko je prepotovala pol sveta, končno v vaših rokah, pa je še vedno vprašanje tudi to, ali je v njej res natančno tisto, kar priča- kujete. Kaj storiti, ko ponaredek odkrijete? Vsekakor morate takoj sporočiti uradnim predstavnikom proizva- jalca ali uradnemu distributerju – tudi če blaga niste kupili pri njem. Pri tem je najbolj pomembno, da se tako blago čim hitreje umakne iz uporabe, nato pa seveda pre- preči nadaljnje razpečevanje. Kakor na mnogih drugih po- dročjih ste tudi na tem prav sto- matologi v svojih ordinacijah in tehniki v svojih laboratorijih »prva frontna črta«. JAZMP ima preveč odprtih problemov na še bolj kočljivem trgu zdravil. Sta- novska organizacija pa najbrž ne vidi svojega poslanstva v pomoči k boljši situaciji na tem področju. Spraševati se, čigava je odgo- vornost, potem ko ima pacient v ustih škodljivo snov, je žal prepo- zno. Tako vam poleg že prej zapi- sanega nasveta zaželimo le obilo previdnosti!