Dental Tribune Slovenian Edition

20 PLOMBE antibakterijskih in bioaktivnih substanc v sestavo kompozitov za izboljšanje terapevtske vrednosti. Za zaključek, tekoči kompoziti so uporabni v področjih z zmanj- šanim okluzalnimi silami in so kontraindicirani za uporabo t.i. bulk-dograditev v področjih z ve- liko okluzalnimi silami. Njihova prednost je enostavna uporaba in fleksibilna adaptacija, posebno v področjih z omejenim dostopom. Klinična uporaba vključuje zali- vanje fisur, plombe manjših kavi- tet, podloge, za popravilo vrzeli, za zapolnitev podvisnih mest pri indirektnih sidrih (inlej in onlej). Evolucija novega materiala na osnovi smole: Kompobond Kot je omenjeno zgoraj, so naj- sodobnejši adhezivi za vezavo na dentin so samojedkajoči, ki odpravijo začetno fazo jedkanja in spiranja, vendar tvorijo moč vezave na dentin, ki je primerlji- va z vezavo na sklenino. Vrhunec tehnologije kompozitov je razvoj nano- in nanohibridnih kompo- zitov. Izboljšanje sredstev za ve- zavo na dentin in kompozitov je razvilo nov material za plombira- nje: kompobond. Kompobondi imajo prednosti sa- mojedkajočih adhezivnih siste- mov in nano-kompozitov. Odpra- vljena je začetna faza jedkanja, ki je potrebna za vezavo na zobna tkiva in so jih poimenovali samo- vezajoči kompoziti. Potrebno je obdobje, v katerem bodo kompo- ziti podobni amalgamu in se bodo lahko nanašali v enem koraku, tako da ne bo prihajalo do napak, da se bo pospešila tehnika izdela- ve in izboljšala predvidljivost in dolgotrajnost plombe. Prvi kompobond, Vertise Flow (KERR) je bil predstavljen 2009 kot samovezajoči tekoči materi- al kot kombinacija kompozita na osnovi smole in samojedkajočega adhezivnega sredstva za vezavo na dentin na osnovi 7. generacije adhezivov (OptiBond All-in-One (Kerr)). Vertise Flow je svetlobno polimerizirajoč kompozit s po- dobnimi lastnostmi kot običajni tekoči kompoziti, vendar z dodat- kom, ki odpravi fazo jedkanja in vezave pred nanosom kompozi- tne plombe (slika 5). Značilnosti in lastnosti Vertise Flow Vertise Flow vključuje lastnosti adhezivnega sistema OptiBond, ki je prvo sredstvo za vezavo s polnili, uveden leta 1992 (slika 6). Je adheziv s polnili z name- nom, da deluje kot vpijajoča plast pod kompozitnimi plombami. Mehanizem vezave OptiBonda na dentin je kemična adhezija preko fosfatne skupine GPDM mono- mere (glicerolfosfatdimetakrilat), ki se poveže s kalcijevimi ioni v zobu in mikromehanične adhezi- ja s tvorbo hibridne plastjo, ki je sestavljena z impregnacijo smole, kolagenskih vlaken in razmazo- vine v dentinu. Začetni posnetki SEM in TEM z Univerze Leuven, Belgija prikazujejo tesno adap- tacijo Vertise Flow na dentin in sklenino. Dodatno testi mikropre- puščanja kažejo, da je robna neo- krnjenost materiala Vertise Flow primerljiva z običajnimi tekočimi kompoziti pri uporabi samojedka- jočega adhezivnega sistema. Strižna moč vezave med Vertise Flow in dentinom je približno 25 MPa v primerjavi z vezavo na za- brušeno prizemsko sklenino. Ven- dar je strižna moč vezave nižja pri vezavi na nezabrušeno oz. nepri- zemsko sklenino in je podobna kot pri uporabi samojedkajočih adhezivnih sistemov. Iz tega iz- haja, da je potrebno zabrusiti ali jedkati neprizemsko sklenino za zagotovitev dolgotrajne zatesni- tve robov (slika 7). Nasprotno pa predhodno jedkanje dentina pri uporabi Vertise Flow zmanjša moč vezave na dentin in je torej kontraindikacija. Slabost predho- dnega jedkanja dentina je tudi od- prtje dentinskih tubulov, ki morda ne bodo zatesnjeni do enake glo- bine po kasnejši uporabi Vertise Flow in lahko prispeva k poope- rativni preobčutljivosti. Kemična sestava Vertise Flow vključuje 4 tipe polnil, skupno 70%. Vključitev nanoiterbijevega fluorida prispeva k odlični radio- pačnosti in sproščanju fluoridov (bioaktivnost materiala) Prepo- limerizirana polnila zmanjšajo mikroprepuščanje in nano-polni- la omogočajo boljše poliranje in tiksotropične lastnosti. Vrednost upogibne trdnosti je 120 MPa za t.i. bulk frakturo in modul elastič- nosti je nizek približno 7 GPa za šok vpijajočo kapaciteto (slika 8). Ker Vertise Flow deluje kot den- tiski adheziv in kompozitni ma- terial, je potreben daljši čas str- jevanja, da sta obe komponenti popolnoma polimerizirani. Doda- tno svetlobna polimerizacija za- ustavi proces jedkanja s poveča- njem pH približno iz 2 na 7, tako da nadaljnje jedkanje ne škoduje vezavi materiala z dentinom. Nadaljnja prednost Vertise Flow je vključitev kisle fosfatne mo- nomere, ki zagotovi kemično adhezijo na različne površine; vključno na indirektna protetična sidra, neplemenite zlitine, zlato, alumina, cirkonij in silicijevo ke- ramiko, npr. feldspatsko kerami- ko, litijdisilicijevo keramiko na druge tlačne keramične sisteme. Ta adhezivna lastnost je izjemno uporabna pri popravilu poškodo- vanega porcelana, npr. pri polno- keramičnih prevlekah, inlejih, on- lejih ali pri zlepljenju odlomljenih porcelanskih delčkov (slika 9). Lastnosti rokovanja materiala Vertise Flow so primerne za šte- vilne indikacije. Njegova visko- znost je srednja, ne pregosta in ne pretekoča ter tako zadovolji širok spekter uporabe. Primeren je kot podloga, za zalivanje fisur, za plombe majhnih kavitet. Vertise Flow je na voljo v mnogih odten- kih za najbolj zahtevne estetske zahteve, v obsegu od XL za be- ljene zobe do translucentnega od- tenka za zalivanje fisur, ki omo- goča razpoznavo nastanka kariesa pod zalitjem (slika 10). Podobno kot GIC in njihove raz- ličice, tudi kompobondi nudijo adhezijo na trda zobna tkiva. Če- prav imata oba materiala podob- ne indikacije, se njune lastnosti in značilnosti rokovanja precej raz- likujejo. GIC se veže na dentin, ima nizko mehanično moč, pov- prečno estetiko in nizko obrabo. Dodatno na mehanizem strjevanja vpliva vlažnost dentina in poteka v dveh kliničnih fazah. Na drugi strani nudijo kompobondi veza- vo na dentin in sklenino, visoko mehanično moč, nizko obrabo, boljšo estetiko, kliničen postopek v enem koraku in sproščanje fluo- ridov, a ne sposobnost ponovnega vnosa fluoridov v material. Klinična uporaba Vertise Flow Klinična uporaba Vertise Flow ni enaka običajnim tekočim kompo- zitom, ampak z dodatnimi pred- nostmi odprave faze jedkanja. Spodaj so opisani nekateri predla- gani načini uporabe: Zalitje fisur Eden izmed osnovnih temeljev preventivnega zobozdravstva je zalitje fisur stalnih ličnikov in kočnikov, in sicer kmalu po nji- hovi erupciji v ustno votlino. Obi- čajno je bilo potrebno jedkanje 24 25 26 Začetno stanje prikazuje začetno lezijo na okluzalni ploskvi zg. ličnika in kočnika. Kočnik potrebuje zamenjavo pomanjkljive kompozitne plombe. Preparacija kavitete z mikro diamantnim svedrom za minimalno odstranitev zobnih tkiv. Vsi aprizemski skleninski robovi so zabrušeni. 27a 27b Začetna plast Vertise Flow naj bo ≤ 0,5 mm debeline (a) in porazdeljena s čopičem za tesen stik s stenami in dnom kavitete (b). 28 3029 31 32 Začetna plast Vertise Flow je svetlobno polimerizirana pred dodatno plastjo kompozita. Preverjanje okluzalnih stikov pred pose- gom. Dokončane plombe so spolirane do visoke- ga sijaja, brezhibna integracija s sklenino. Po izolaciji z gumijasto opno smo z gumico očistili zob. Spreparirana kaviteta z zabrušenimi sklen- inskimi robovi. 33 3534 36 37 Slika po zaključku, plomba narejena z Vertise Flow A3. Amalgamska plomba je odstranjena.Slika pred posegom prikazuje slabo amal- gamsko plombo na dveh sp. kočnikih. Pred namestitvijo gumijaste opne preverimo okluzalne stike. Po odstranitvi mehkega dentina zabrusimo skleninske robove pod kotom 90° in jed- kamo s fosforno kislino za 15 sekund. Na drugem sp. kočniku je dobro vidna pojedkana sklenina. je minimalen ISO standard radi- opačnosti ali vsaj enak, če ne bolj radiopačen od ekvivelentne debe- line aluminija. To je posebno po- membno pri tekočih kompozitih, ki se uporabljajo kot začetni sloj pod plastmi univerzalnega kompozita. ISO standard za upogibno trdnost zunanjega materiala za plombi- ranje na okluzalni ploskvi je 80 MPa in jo ima večina sedanjih tekočih kompozitov na tržišču. Upogibna trdnost je odvisna od specifičnih lastnosti materiala in znaša od 70-100 MPa ter se sča- soma zniža in je približno 80% vrednosti v primerjavi z ne-teko- čimi materiali. Čeprav je mikroprepuščanje po- sledica delovanja več dejavnikov, je modul elastičnosti materiala ključen dejavnik, ki določa njego- vo velikost. Podobno kot upogib- na trdnost, se modul elastičnosti razlikuje, odvisno od posame- znega produkta, v obsegu od 3 pa preko 11 GPa in tudi sčasoma pada. Visoko elastične lastnosti določajo tekočnost in klinično rokovanje. Lastnosti tekočnosti tekočih kompozitov lahko razde- limo v nizko, srednje in visoko te- koče. Vsaka tekočnost je primer- na za različno klinično uporabo. Na primer, visoko tekoči kompo- zit je zaželen kot sredstvo za za- livanje fisur ali kot podloga, veže se na stene kavitet ali v področje fisur. Medtem ko so manj tekoči primerni za uporabo v majhnih kavitetah ali pri popravilu defek- tov, kjer je prekomerno polzenje materiala nezaželeno. Trenutno ima večina tekočih kompozitov malo učinka na inhibicijo bakte- rij, posebno proti S. mutans, ki je glavni infektivni vzrok za kari- es. Čeprav imajo nekateri tekoči kompoziti antibakterijsko aktiv- nost, je navadno omenjeni učinek kratkotrajen; učinkuje samo nekaj dni. Nadaljnji razvoj kompozitov naj bo usmerjen v vgraditev tako