Dental Tribune Slovenian Edition

17PLOMBE Kompobond: Evolucija novega materiala za plombiranje Adhezivni sistemi tehnike jedkanja in spiranja vključujejo jedkanje sklenine (rdeče) in dentina, sledi primer (rumena) in adheziv (zeleno). 1 Poleg fizikalnih in mehaničnih la- stnosti amalgama je eden od glav- nih razlogov za njegovo uspe- šnost enostavna klinična uporaba. Slogan za amalgam »zvrtaj in na- polni« ustrezno opisuje amalgam- sko plombo. Običajni protokol za izdelavo amalgamske plombe po- teka v enem koraku. Po odstrani- tvi kariesa in izdelavi kavitete, se amalgam vstavi neposredno v ka- viteto, se ga anatomsko oblikuje in nato sledi poliranje. Amalgam- ske plombe so relativno neobču- tljive na tehniko izdelave, imajo visoko odpornost na obrabo in visoko trdnost, so poceni in po- operativna ekspanzija materiala zatesni robove kavitete. Zaton amalgamskih plomb se je začel v osemdesetih letih prej- šnjega stoletja z vprašanji glede odnašanja odvečnega zdravega zobnega tkiva za ustvarjanje pri- merne retencije, produktov koro- zije, slabe estetike in morebitne toksičnosti živega srebra. Od ta- krat naprej so terapevti zahtevali primerno alternativo vsesplošno razširjenemu amalgamu. Razvi- ti so bili kompoziti; materiali na osnovi akrilatne smole. Zadnjih nekaj desetletij smo priča feno- menalni raziskavi in izboljšanju tehnologije kompozitov, s pomi- sleki glede odpornosti na obrabo, retencije zoba, marginalne adap- tacije in pooperativne preobčutlji- vosti. Pomanjkljivost kompozitov je njihovo krčenje pri polimeriza- 2 3 4 Samojedkajoči adhezivni sistemi kombinirajo kislino, primer in adheziv v enem samem produktu v enem koraku. Pomanjkljivost kompozitnih plomb je skrček pri polimerizaciji, ki vodi do robnega prepuščanja. Skrček pri polimerizaciji kompozitov vodi do robnega zabarvanja. ciji, ki vpliva na trajnost plombe. Razvoj novejših materialov sku- ša odpraviti mnogo negativnih učinkov povezanih s skrčkom polimerizacije. Osnova za izbolj- šave kompozitov temelji prvič, na boljšem razumevanju vezave na dentin in drugič, na razvoju kemične sestave kompozitov, ki kljubujejo skrčku polimerizacije in imajo odlične fizikalne in me- hanske lastnosti. Za razumevanje razlogov za razvoj kompobondov je pomembno predstaviti znan- stvene dosežke kompozitov in lastnosti vezave na dentin. Zgodovina Idealni material za plombiranje naj bo estetski, adheziven, od- poren na abrazijo, da pospešuje regeneracijo trdih zobnih tkiv in material naj bo bioaktiven. V za- dnjih šestih desetletjih smo priča predstavitvi mnogo inovativnih materialov kot nadomestila za amalgam, ki skušajo izpolniti kriterije idealnega materiala za plombiranje. Te novejše materi- ale lahko uvrstimo kot smole ali kot GIC s številnimi hibridnimi materiali kot kombinacija obeh skupin materialov. Smole ima- jo odlično vezavo na sklenino, a manj predvidljivo vezavo na den- tin. Nasprotno imajo GIC boljšo vezavo na dentin s pravo kemič- no vezavo ter sproščajo fluoride, a imajo slabše mehanske lastnosti v primerjavi s kompoziti. Številni hibridni materiali kot so RMGIC, kompomeri, giomeri skušajo iz- koristiti pozitivne lastnosti obeh skupin materialov z različno stopnjo uspešnosti. Na primer, v letu 2001 so bili predstavljeni giomeri, ki imajo vgrajena proak- tivna steklasta polnila, ki olajšajo sproščanje fluoridov iz kompozi- tov. Drugi razred materialov so silorani in ormoceri. Čeprav ima- jo kompoziti na osnovi silorana najnižji skrček pri polimerizaciji med kompoziti, imajo mešane mehanske lastnosti; višji je mo- dul elastičnosti (ME) in upogibna trdnost, a sta kompresivna moč in mikrotrdota materiala nižji v primerjavi s kompoziti na osnovi metakrilata. Ormocer tehnologi- ja je dodaten izbor materialov za plombiranje, ima odlično odpor- nost na obrabo, a se slabše polira. Evolucija kompobondov se je za- čela leta 2009 in temelji na obeta- jočih kliničnih rezultatih sredstva za vezavo na dentin (dentin bon- ding agent-DBA) in kompozitih. Sredstvo za vezavo na dentin (DBA) Leta 1955 je Buonocore pred- stavil tehniko jedkanja s spira- njem ki je omogočila vezavo na naravni zob z akrilatnimi smola- mi. Medtem, ko se je vezava na sklenino le malo spremenila od samega začetka, vezava na den- tin doživlja ogromne spremembe. Velik napredek pri dolgotrajni ve- zavi na dentin je uvedba tehnika jedkanja in spiranja (total-etch tehnika) v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (slika 1). Prvi samojedkajoči primer, je kombinacija sredstva za jedka- nje in primerja v eni steklenički in je bil razvit v zgodnjih de- vetdesetih letih prejšnjega sto- letja. Samojedkajoči primer je poenostavil vezavo na dentin in odstranil napake pri kliničnem delu zaradi zahtevnega postopka. Rezultat je bolj predvidljiva ve- zava na dentin in daljša trajnost kompozitne plombe. V naslednjih dekadah je prišlo do mnogo spre- memb v formulacijah, vključno s sredstvom za jedkanje+primer v enem, kateremu sledi adhe- ziv. Najprej uporaba kisline za jedkanje, kateri sledi uporaba primerja+adheziva in nazadnje kombinacija vseh treh kompo- nent kot en sam produkt (kislina za jedkanje+primer+adheziv) in postopek v enem samem koraku (slika 2). Sredstvo za vezavo na dentin se lahko uporablja pri popolna teh- nika jedkanja s spiranjem ali je samojedkajoč. Adhezivni sistemi za vezavo so na voljo kot sistem v dveh- ali v enem koraku in sa- mojedkajoči adhezivni sistemi so na voljo v treh-, dveh- ali v eni sami steklenički. Torej za rešitev določenih dilem v izbiri sredstva za vezavo na dentin, za poenosta- vitev tehnike in zmanjšanje šte- vila napak je trenutni trend stran od večkomponentnih sistemov in 65 7 Vertise Flow je samovezajoč tekoči kompozit, ki vsebuje samojedkajoč adhezivni sistem s kompozitom. Adheziv v Vertise Flow temelji na tehnološki izboljšavi OptiBonda, prvega adhezivnega sistema s polnili, predstavljen leta 1992, ki se je zdaj razvil v samojedkajoči adhezivni sistem. Pri uporabi Vertise Flow je priporočljivo zabrusiti skleninske robove ali jedkanje aprizemske sklenine. 8 Vertise Flow je odlična podloga, deluje kot šok absorbent zaradi nizkega modula elastičnosti. 9 Vertise Flow je idealen za intraoralna popravila poškodovane keramike. Translucentni odtenek Vertise Flow je neprecenljiv pri razpoznavi kariesa pod zalitji fisur. 10 11 Stalni prvi spodnji kočnik je izoliran z gumijasto opno z uporabo SoftClamp (KerrHawe SA). Bodite pozorni na ostanke starega zalitja v fisurah.