Dental Tribune Slovenian Edition

JUNIJ 2012SLOVENIJA ŠT. 3 / LETO 3 Laserskemu žarku se ne da izogniti Še en razlog v prid začetka uporabe VEČ NA STRANEH 6 - 7 Od naših sosedov Študija profesorjev Univerzitetne stomatološke klinike v Zagrebu VEČ NA STRANEH 16 - 17 Odkrijte še vi Primer dobre prakse v zobotehničnem laboratoriju VEČ NA STRANEH 20 - 24 ŠT. 3 / LETO 3 Sem to res jaz? So to res moji zobje? Za pacienta in ortodonta je to čaroben trenutek. Gospa dr. Anamarija Čigon, dr.dent.med.,spec.ortodont., živi za trenutke, ko po letih dela vza- me v roko ogledalo in ujame prvi pacientov smeh. Že od mladosti je vedela, da bo zobozdravnica. Preko svoje mame je spoznala dr. Perka. Bil je eden redkih zo- bozdravnikov, ki je v prejšnjem sistemu imel zasebno ambulanto. Srečanja pri njem so jo navdušila za ta poklic. Po osnovni šoli si je zaradi latinščine izbrala klasično gimnazijo. Ob vpisu na Medicin- sko fakulteto so jo zaradi nadpov- prečnih rezultatov vprašali, če ne bi želela nadaljevati svoje poti raje v medicini, a je takrat že ime- la jasno začrtano vizijo. Poklicna pot jo je preko Ašker- čeve in vodenja enote v Črnučah ter vzporedno opravljenega podi- plomskega študija otroškega zo- bozdravstva in specializacije za ortopedijo zob in čeljusti, pripe- ljala do odločitve za samostojno pot. Najprej v najemni ambulanti, ko pa je le-to postalo preveč stihij- sko, je za tista leta sledil pogumen korak nakupa lastne ordinacije. V času, ko je opravljala speciali- zacijo, je bila snemna ortodontija monopolna doktrina. Nato pa je s širokosrčnim posredovanjem svojih izkušenj prof.dr. Miro- slav Milačič v Sloveniji pričel z izobraževanjem in uvajanjem nesnemne ortodontske tehnike. V tistem času se je, razpet med Beogradom in Švico, velikokrat ustavil v Ljubljani in nato prevzel tudi mesto gostujočega profesorja na tukajšnji Stomatološki fakulte- ti. On znanja svojim slušateljem ni le posredoval. S svojo kariz- mo jih je znal skoraj prisiliti, da so ob vrnitvi v svoje ordinacije z željo začeli uporabljati, kar jih je naučil. Tako je ogromno pripo- mogel, da je Slovenija danes na področju ortodontije primerljiva z drugimi evropskimi državami. Letos mineva 20 let od takrat. Dr. Anamarija Čigon, ki je dogajanja vsa ta leta spremljala iz prve vr- ste, je vključena v organizacijo dogodka, s katerim bodo 28. sep- tembra proslavili to obletnico. Ob tej priliki bo izšel tudi edinstven zbornik, v katerem bodo rezultate svojega dela predstavile vse gene- racije slovenskih ortodontov, ki jih je izšolal. S prihodom fiksne ortodontije se je le-ta zelo razširila, saj je zajela veliko novih pacientov – v večini odraslih oseb, ki prej svojih težav niso imeli možnosti reševati. Mo- žnosti so danes skoraj neomejene. Na obravnave prihajajo tudi preko 60 let stari pacienti z željo po ohra- njanju svojih stalnih zob. Druga plat medalje pa je seveda cena. Ta je še vedno velika in nemalokrat nedosegljiva. Ne samo za odrasle, kjer je edina možna pot samo- plačništvo, pač pa tudi za otroke, katerih anomalije ne dosegajo z zdravstveno zavarovalnico po EF indeksu dogovorjene minimalne stopnje nujnosti posega. Tako je 15-20% pacientov, mlajših od 16 let, postavljeno pred dejstvo, da v kolikor se ne strinjajo s samoplač- ništvom, ne bodo obravnavani. Ortodont ne popravlja zgolj pozicije zob – ortodont popravi življenje! Praksa kaže, da se ob soočenju s samoplačništvom, tudi po tem, ko jim ortodont predstavi možne posledice, kar 95% pacientov ozi- roma njihovih staršev ne odloči za zdravljenje. Doseganje indeksa za mladega pacienta pa seveda ni vse. Ko je aparat v ustih, se projekt, v ka- terega mora biti vključena vsa družina, pravzaprav šele začne. Potrebno je popolno sodelova- nje z ortodontom. Ordinacija dr. Anamarije Čigon je z leti postala sinonim za visoko kakovost na eni strani in za brezkompromisno strogost tudi do mlajših pacientov na drugi strani. Še posebej, kadar le-ti niso upoštevali standardov za uspešno zdravljenje. Pred vsem je pomembna ustna higiena, saj ob njenem neupoštevanju zobni aparat lahko povzroči trajne po- škodbe tako na ustnih tkivih, kot na zobeh, kar pa zagotovo ni na- men obravnave. V zadnjem času je zato prisotna tendenca, da se v strokovno delo s predhodno edu- kacijo pacienta vključi tudi ustni higienik. Tudi sicer brez konziliarnega dela danes ni uspeha. Ortodont je pri odraslem pacientu sam nemočen. Poleg ustnega higienika mora nuj- no sodelovati še splošni zoboz- dravnik, paradontolog in veliko- krat tudi maksiofacijalni kirurg. Podpora pa teče tudi v drugi smeri z implantologom, protetikom ali drugimi. Sedaj je na vrhuncu svojega ustvarjanja. Z izkušnjami, ki jih je pridobila, ko se je ob snemni orto- dontiji pojavila fiksna ortodontija, se pravkar ukvarja s prehodom na novo generacijo obravnav pacien- tov z najnovejšimi sistemi splin- tov - clear alinerjev. Pri tem gre za računalniško simulacijo premi- kov zob od pacientovega zateče- nega do želenega stanja. V vme- snih fazah računalniški program na podlagi posnetka trenutnega stanja izračuna, v sistem poveza- ne naprave pa izdelajo, novo na- joptimalnejšo opornico. Pravza- prav tri opornice različne trdote, ki jih pacient od najmehkejše do najtrše uporablja v naprej določe- nih časovnih intervalih. Sistem, ki pacienta ne ovira, je primeren predvsem za starejše, rezultati pa so odlični. Slaba stran je žal cena. Svoje poslanstvo dr. Anamarija Čigon ne razume samo v razda- janju pacientom. Veliko zaslug ima tudi pri reševanju sistemskih problemov. Do nedavna je bila aktivna kot podpredsednica Slo- venskega ortodontskega društva. Pred dvema letoma pa je kot orga- nizator sodelovala pri izjemnem dogodku, ki je za slovenske or- todonte pomenil veliko čast. V Portorožu se je tedaj odvil Kon- gres Evropskega ortodontskega združenja EOS 2010. Kongres, ki je vsako leto v drugi državi, bi na slovenskih tleh pravzaprav moral biti že leta 1991, a na Bled zaradi vojne takrat žal marsikomu ne bi bilo varno priti. Takratni predse- dnik EOS prof. dr. Franc Farčnik pa je svoje poslanstvo dve dese- Za lepoto je potrebno potrpeti. Prej… ... in potem. tletji kasneje več kot odlično spe- ljal, kot predsednik znanstvenega odbora na EOS 2010 v Portorožu. Če bi se lahko še enkrat odločala, bi se zagotovo ponovno odločila za stomatologijo in ortodonti- jo. Nekaj pa vseeno še manjka in morda bo pri tem svojo vlogo lahko odigral tudi ta članek. Na- slednik. Ne gre le za osebno za- doščenje ob pogledu na nekoga ki nadaljuje začeto delo, pa tudi ne samo za to, da pacienti v nekem trenutku ne bodo prepuščeni sa- memu sebi. Veliko večja vrednost je na mizi: to so kilometri in ure izkušenj, katerih izguba ob more- bitnem neuspehu prenosa na mlaj- šo generacijo bi bila preprosto prevelika. Dr. Anamarija Čigon srčno upa, da se to ne bo zgodilo.