Dental Tribune Slovenian Edition

4 KLINIČNA PRAKSA Primeri Oseminštiridesetletna pacientka je prišla na kliniko. Anamneza pacientike pove nazalno respira- torno insuficienco, skladno s tem, je kontraindicirana izolacija de- lovnega področja. Po kliničnem pregledu je pri pacientki poleg ostalega diagnosticiran karies korenine na zobu 3.3 (Slika 3). 3 Predoperativna slika kariesa korenine na zobu 3.3. Na periapikalnem rentgenskem posnetku je potrjena prisotnost kariozne lezije (Slika 4). Pacien- tika ima parodontalno bolezen, ki je zdravljena pred restorativno obnovo. Tehnika 1. Kariozni dentin je izpostavljen in odstranjen z konvecionalnimi rotirajočimi instrumenti in z rela- tivno izolacijo zaradi pacientkine patologije. (Sliki 5 in 6). 2. Kaviteta je očiščena in dezin- 4 Predoperativna rentgenska slika zoba 3.3, ki potrjuje razširjenost kariesa. 5 Čiščenje kavitete po odstranitvi karioznega dentina. 6 ficirana s klorheksidinom. Polia- krilna kislina [20%] (GC Cavity Conditioner) je nanešena za 10 sekund za kondicioniranje denti- na; področje je sprano in osušeno, ni presušeno. Mali utor je narejen v večjem delu vestibularnega dela matrice, preko katerega je uvede- na kanila kapsule, tako je material prilagojen robu preparacije, ma- trica je postavljena in stabilizira- na s pomočjo zagozde (Slika 7). 3. Uporabljen je steklastoiono- merni cement ojačan s smolo (Fuji II LC, GC). Kanila je po- stavljena v odprtino za zapolnitev kavitete; postopno je odstranjena 7 Po čiščenju in kondicioniranju kavtitete s poliakrilno kislino je nameščena matrica. zaradi preprečevanja tvorbe zrač- nih mehurčkov, da se zagotovi popolna zapora kavitete. 4. Čas polimerizacije je 20 se- kund (Slika 8). 5. Ko je material strjen, se odstra- ni matrico skupaj z viškom mate- riala; zaključni sloj akrilata se na- nese brez obremenjenosti, da bi to zmotilo sušenje (GC FUJI COAT LC). Restavracijo obdelamo po 8 Nanos s smolo ojačanega steklastoionomernega cementa; polimerizacina 20 sekund. 24 urah (Sliki 9 in 10). Slika 11 prikazuje stanje obnove po sedmih letih. Material je malo spremenil barvo, ostal je na kli- nično sprejemljivi višini. Še ve- dno se lahko vidi optimalna robna zapora. Nanos akrilata brez pomislekov zaradi presušitve materiala med strjevanjem. 9 Primer 2 Dvainosemdesetletni pacient s snemnima zgornjo in spodnjo delno protezo na nosilcih oskr- bljenimi s prevlekami, se prito- žuje nad krvavenjem dlesni po ščetkanju zob in zaddrževanjem hrane na zobu 1.6 (Slika 12). Po intraoralnem pregledu je pacientu diagnosticiran karies na koreni- 10 Postoperativna slika na koncu in po poliranju nadgradnje s finim dimanantnim svedrom in polirnim trakom. 11 Kontrola po 7 letih; vidno je izvrstno stanje restavracije. 12 Pacient s snemnima zgornjo in spodnjo protezama. ni palatinalno na zobu 1.6 (Slika 13). Periapikalni rentgenski po- snetek prikazuje primerno endo- dotsko zdravljene zobe in patolo- ških znakov ni opaziti. Glede na to, da je ta zob služil kot nosilec za protezo, se odločimo, da se 13 Predoperativna slika kariesa na korenini zoba 1.6. karies na korenini sanira s stekla- stoionomernim cementom, ki je material izbora za te vrste lezij. Tehnika 1. Lokalno je narejena gingivo- tomija, da se izboljša dostopnost kariozni leziji (Slika 14). 14 Izgled kavitete po gingivotomiji in odstranjenem karioznem tkivu. 2. Kariozni dentin je odstranjen z uporabo konvencionalnih roti- rajočih instrumentov in z obarva- njem Fusayama. 3. Kaviteta je očiščena in dezin- ficirana s klorheksidinom. Polia- krilna kislina (20%) je nanešena (GC Cavity Conditioner) za od- stranjenje zaostalega sloja denti- na; področje je sprano in osušeno, ne pa presušeno. 4. Material izbora je Equia, ki predstavlja restorativni sistem, ki vključuje EQUIA Fil, kemijsko strjujujoči steklastoionomerni ce- ment in EQUIA Coat, površinski lak z nano polnilom. Površina je oblikovana, nato je po odstranitvi viškov materiala nanešen zaključ- 15 Kaviteta zapolnjena z steklastoionomernim cementom ojačanim z smolo, po navodilih proizvajalca. ni sloj laka, ki se polimerizira 20 sekund (Slika 15). 5. Restavracijo dokončamo po 24 urah (Sliki 16 in 17). 16 17 Končni izgled restavracije po dokočni obdelavi in poliranju. Primer 3 Ta primer opisuje tehniko, ki se uporablja za steklastoionomerne cemente s sendvič tehniko. Po odstranitvi karioznega tkiva baza kavitete pogosto ostane neravna. V takšnih primerih se lahko izrav- na s polnilom ali če je del tkiva iz- gubljen, se lahko bazo za stabili- zacijo materiala za okluzalni del, ki prenaša žvečne sile. Poleg tega, kot je bilo v tem primeru, upora- ba steklastoionomernega cementa maksimalno zmanjša potrebno količino kompozita za dograditev zoba, kar zmanjša kontrakcijske sile na stene zoba, ki jih izvaja kompozit. Postopek je bil sledeči: 1. Po popolni izloaciji terapev- tskega področja, je odstranjeno kariozno tkivo s konvencionalni- mi rotirajočimi instrumenti, kar je pustilo nepravilno bazo akvitete na distalni strani (Slika 18). 18 Izgled kavitete po odstranitvi dentina. 2. Po čiščenju in dezinfekciji kavitete s klorheksidinom, sledi nanos 10%-tne poliakrilna kisli- ne in nato steklastoionomernega cementa (Fuji IX GP Fast, GC) (sliki 19 in 20). 20 19 Po namestitvi matrice je nanešen steklastoionomerni cement, da se izravna baza kavitete. 3. Tri minute po začetku mešanja steklastoionomernega cementa pričnemo z adhezivno tehniko za izdelavo kompozitne plombe: po- dročje pripravimo z ortofosforno kislino in nato nanesemo adheziv (Slika 21). 4. Izdelava plombe poteka s kom- pozitom po tehniki večih slojev; nato je prilagojena okluzija sledi poliranje (Sliki 22 in 23). 21 Adheziv nanešen po jedkanju kavitete z ortofosforno kislino. Zaključek Steklastiionomeri postajajo pri- znana možnost visoke kvalitete za določene klinične situacije. Poznavanje prednosti, omejitev in ustreznost klinične uporabe tega materiala vam lahko bistve- no pripomore v reševanju tež- jih kliničnih primerov. Lahko se uporabljajo tudi kot komplemen- taren material zaradi sinergije s kompozitom. Avtorji: Mateos-Palacios, R; Lucena, C; Gil, JA; Navajas, JM; Pulgar R. Stomatološka fakulteta, Vseučilišče v Granadi. Campus de Cartuja s/n. 18071-Granada, Španija Literatura 1. Mc Lean JW, Nicholson JW, Wilson AD. Proposed nomenclature for glass-io- nomer dental cements and related materi- als. Quintessence Int 1994; 25(9):587-9. 2. Nicholson JW, Croll TP. Glass-io- nomer cements in restorative dentistry. Quintessence Int 1997; 28(11):705-14. 3. Macorra Garcia JC. Nuevos materiales a base de vidrio-ionómero: vidrios-io- nómeros híbridos y resinas compuestas modificadas. [New glass-ionomer based materials: hybrid and modified-resin composite glass ionomers] Rev Eur Esto- mat 1995;7: 259-72. 4. Mount GJ. Clinical performance of glass-ionomers. Biomaterials 1998; 19 (6):573-9. 5. Chuang SF, Jin YT, Tsai PF, Wong TY. Effect of various surface protections on the margin microleakage of resin-modifi- ed cements. J Prosthet Dent. 2001; 86(3): 309-14. 6. Frencken JE. The ART approach using glass-ionomers in relation to global oral health care. Dent Mater. 2010; 26(1): 1-6. 23 22 Po preverjanju okluzije in odstranitvi viškov materiala, se lahko dobro vidijo tesni robovi restavracije.