Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

3KLINIČNA PRAKSA Steklastiionomeri kot restorativni material – klinična uporaba Povzetek Steklastoionomerni cement je edini material za polnitev, ki se veže na trdo zobno tkivo. Novi stekla- stoionomerni cementi, ki se uporabljajo za restavracije imajo lastnosti kot so sproščanje fluoridov, dimenzijska stabilnost in nanašanje v enem sloju, kar pomeni, da so dograditve mogoče tudi v težkih kliničnih primerih. Ustrezajo tudi reakciji kemijskega in dvojnega strjevanja ter uporabi z akrilatom modificiranega materiala. Skupaj s kompoziti tvori temelj moderne adhezivne dentalne medicine zato je za terapevte ključno detaljno poznavanje lastnosti, sestavo in omejenost vseh vrst materialov, da bi se pravilno odločali za izbor odgovarjajočega materiala glede na na klinični primer. Članek pred- stavlja niz kliničnih primerov, kjer se v različnih situacijah lahko steklastoionomerni cement uporabi kot dobra izbira materiala za dograditev. Ključne besede: steklastoionomerni cementi; direktne dograditve; karies korenine. Uvod Steklastoionomerne cemente sta prva opisala v Angliji Wilson in Kent, leta 1972, nato sta jih za klinično uporabo razvila McLe- an in Wilson leta 1974. Cilj je bil kombinirati adhezivne in bio- kompatibilne lastnosti polikarbo- ksilatnih cementov z estetskimi lastnostmi stekla. Od takrat so se ti materiali značil- no razvili, kar je pripeljalo do ra- zvoja širokega spektra materialov na bazi steklastegaionomera, ki se uporabljajo za različne klinične indikacije. Ti materiali nudijo karakteristič- no sestavo in predstavljajo obi- čajno sestavo prahu in tekočine, kjer je prah kalcij-fluorid-amino- silikat, ki deluje kot baza in za- mešan s tekočino, ki vsebuje poli- kisline in tako poteče reakcija na bazi kisline, kar strjuje material v prisotnosti vode. Sestava in reakcija strjevanja materiala je modificirana skozi razvoj, da bi se izboljšali klinični rezultati. A so obdržane specifič- ne lastnosti, npr. adhezija na skle- nino in dentin z izmenjevanjem ionov, dimenzijska stabilnost in sproščanje fluoridov. Ta zadnja lastnost ima antikariogeni in anti- bakterijski učinek, kar je izjemno zanimivo za klinično prakso dok- torja dentalne medicine. Sliki 1 in 2 prikazujeta fotografi- jo pod skenirajočim elektronskim mikroskopom na kateri se lahko vidi vez med dentinom in stekla- stoionomernim cementom (Slika 1), kot tudi vez med kompozitom, Prikaz vezi med steklastimionomerom in dentinom z uporabo skenirajočega elektronskega mikroskopa. 1 Prikaz vezi med steklastimionomerom, adhezivom in kompozitom pod skenirajočim elektronskim mikroskopom. 2 II.a. KEMIJSKI II.b. Z AKRILATOM MODIFICIRANI II.c. OJAČANI S KOVINO BAZA DNO Prah / tekočina 1,5:1 Hitro strjevanje Nizka topljivost Visoko tekoč Prah / tekočina 3:1 ali več Počasno strjevanje Sprejemljiva tlača trdnost Translucenca Nizka topljivost Visoka otpornost na obrabo Prah/ tekočina 3:1 ali več Začetek strjevanja, slika Translucenca Visoka odpornost Sprejemljiva odpornost na obrabo Prah/ tekočna 3:1 ali več Hitro strjevanje Visoke mehaniske lastnosti Opačnost Prah / tekočina 1,5:1 Hitro strjevanje Nizke mehanske lastnosti Prah / tekočina 3:1 ali več Hitro strjevanje Visoke mehanske lastnosti Opačnost Uporavlja se kot substitut za dentin Cementirana fiksne protetike Ortodontski obročki Izdelava plomb razreda III in V Začasne plombe na mlečnih in stalnih zobeh ART tehnika Sendvič tehnika Baza kavitet Sredstva za zalivanje fisur Osnova Endodonzija Ortodontija Fuji I, Fuji CEM, Fuji Plus (GC) Ketac™ Cem, Relyx luting (3M ESPE) Meron (VOCO) Fuji IX GP (Fast), Fuji II (GC), Equia (GC) Ketac molar, Ketac fil (3MESPE) Ionofil molar (VOCO) Fuji VIII GP, Fuji II LC (GC) Ketac N 100, Vitremer, Photac fil (3MESPE) Ionolux (VOCO) Miracle mix (GC) Ketac silver (3MESPE) Argion (VOCO) Fuji lining LC, Fuji Lining cement, Fuji IX GP (GC) Vitrebond, Ketac bond (3MESPE) Vivaglass liner (IVOCLAR) Ionobond (VOCO) Cavalite (KERR) Fuji Ortho, Fuji Triage (GC) VRSTA IONOMERA LASTNOSTI KLINIČNA UPORABA TRGOVSKA ZNAMKA I. ZACEMENTIRANJE II. ZARESTAVRACIJE III. ZABAZE IV. OSTALO adhezivom in steklastoionomer- nim cementom (Slika 2). Stekla- stoionomerni cement je porozni material z veliko delci, kristali silikata, aluminija in kalcija. Skladno s klasifikacijama McLe- ana1 in Mounta4 , materiali na bazi steklastegaionomera se lahko ka- tegorizirajo upoštevajoč sestavo in klinično indikacijo (Tablica 1). V povezavi z oralno kirurgijo, so podtipi II in III posebno intere- santni. Skladno s tem, materiali iz skupi- Tablica 1. Klasifikacija steklastoionomernega materiala in klinične indikacije1,4. ne II ali za plombe so razdeljeni sledeče: - Tip II a: kemijsko polimerizira- joč. Izključno reakcija strjevanja na bazi kisline. Doseči je potreb- no natančno razmerje prah/teko- čina, zato se iz tega razloga pripo- roča uporaba kapsulirane oblike. Vezano na klinično rokovanje, se priporoča predhodno kondicioni- ranje dentina s poliakrilno kislino za 10 sekund; površino materia- la je potrebno zaščititi s tekočim akrilatom za zadrževanje presuši- tve/hidracije med samim strjeva- njem. Po nanosu naj se izvedejo le najnujnejše prilagoditve zaradi občutljivosti na ravnotežje vode; če je le mogoče restavracijo za- ključite po 24 urah, ko je material mnogo stabilnejši2 . - Tip II b, s smolo ojačani (z akrilatom): akrilatna sestava, kar pomeni, da se strjuje na osvnovi dvojnega mehanizma: reakcija na bazi kisline je dopolnjena z reakcijo polimerizacije. Pri teh materialih lahko možna takojšnja dokončna obdelava in poliranje restavracije. Nekateri avtorji pre- dlagajo, da se sloj akrilata brez polnila nanese na cement po strdi- tvi za dosego gladkosti površine in zapolnitev majhnih poroznosti in pok, ki so lahko rezultat do- končne obdelave5 . Vendar neka- teri drugi avtorji poudarjajo, da s tem lahko zmotimo mehanizem sproščanja fluoridov, vsekakor pa je dejstvo, da se akrilati brez polnil hitro obrabljajo in tako iz- postavijo cement v ustni votlini3 . V tej skupini je zelo pomembna uporaba sredstva za kondicionira- nje za dosego pravilne adhezije; zato je potrebno očistiti dentin s poliakrilno kislino za 10 sekund, da se odstrani zaostali sloj; nato je potrebno izprati in osušiti brez presušitve4 . - Tip II c: Ojačani s kovino: Kli- nično rokovanje tega tipa se ne razlikuje od predhodnih. Ta tip nudi večjo viskoznost, vendar se prav tako priporoča kondicionira- nje dentina4 . Danes se materiali iz te skupine rekdo uporabljajo. Klinične indikacije za tip II ste- klastegaionomera so predsvem razred III, razred V, karies kore- nine, sendvič tehnike in začasne restavracije razreda I in II (stalni zobje), zaradi omejujočih mehan- skih lastnosti. Ta vrsta materiala se ne uporablja pri razredu I in II pri mlečnih zobeh ali v prime- rih atravmatsega restorativnega tretmaja (ART), kar predstavlja alternativno učinkovito tehniko za preprečevanje in kontolo kari- esa pri ljudjeh, ki nimajo idealne ustne higiene6 . Klinični primeri Za opis klinične uporabe teh vrst restorativnega materiala predsta- vljamo tri klinične primere.