Dental Tribune Slovenian Edition

20 PROTETIKA 12 13 14 15 16 robnika zgornje čeljusti z estet- skih in fonetičnih vidikov v ustih pacienta, kar je odločilnega po- mena za jasno definiran položaj sprednjih zob zgornje čeljusti v tridimenzionalnem pogledu (sliki 11 in 12). Registriranje fiziološke centrike se izvede zelo pazljivo in natanč- no. Najde in potrdi se večkrat s strani pacienta samega, v tako imenovani fiziološki centrični relaciji. Pri določitvi središča nastane le kontakt na pritrjenem ˝aluminijastem kontrolnem što- perju˝, voščeni grizni robniki se ne dotikajo (slika13). V kolikor je pacient večkrat potrdil fiziološko centriko, se le to določi s cink- -oksid-eugenolom (slika 14). Voščen grizni robnik zgornje čeljusti simulira položaj sprednjih zob zgornje čeljusti. Fiziološka centrika. Določitev z cink-oksid-eugenolom. Artikulirano v artikulator srednjih vrednosti. Tako določena registracija zgor- nje in spodnje čeljusti se prene- se v artikulator srednje vrednosti (slika 15). Postavitev sprednjih zob Za lažje delo zobotehnika, se lah- ko na spodnjem modelu izdela 17 Frontalni ključ - predložek Jasna podoba. Zanesljiva postavitev fronte zgornje čeljusti. 18 frontalni ključ – predložek (slika 16). V izdelanem predložku je vi- dna labialna linija za postavitev zgornjih sprednjih zob (sliki 17 in 18). Sprednji zobje spodnje čeljusti se postavijo posamično z rahlim 19 Postavitev sprednjih zob zgornje in spodnje čeljusti. 20 Incizalna paralelnost. kontaktom s palatinalnimi plo- skvami sprednjih zob zgornje če- ljusti (slika 19). Incizalni robovi sprednjih zob spodnje čeljusti se ponovno postavijo vzporedno z incizalnimi robovi sprednjih 21 Stranski zobje na liniji glavne obremenitve. zob zgornje čeljusti, s čimer do- sežemo harmoničen in naraven učinek. Glede na to, da so gri- zni robovi zob VITA Physiodens zelo individualno oblikovani, ni potrebna prepletena postavitev (slika 20). Po mojih izkušnjah se 22 Grizna ploskev poravnana glede na cranial zentral. pacienti izogibajo tovrstni posta- vitvi, saj so koti in robovi zelo moteči za jezik. Postavitev stranskih zob Postavitev stranskih zob se prič- ne v spodnji čeljusti. Šele, ko so ti v celoti in popolno postavlje- ni, sledi postavitev stranskih zob zgornje čeljusti. Postavijo se vsi stranski zobje. Praviloma lahko proteze spodnje čeljusti, razen Samo sprednji zobje in disto-bukalni vrški se dotikajo okluzalne ravnine. 23 24 okluzija, držijo izključno mišice, ker je navadni prisotno le mini- malno sesanje. Jezik potrebuje svoj prostor in se dobro odzove na protezo le, če nadomestni zo- bje stojijo tam, kjer so nekoč stali ˝pravi˝. Odločilnega pomena je živčno-mišična usklajenost vseh udeleženih struktur (slika 21). Grizna ravnina, katera v resnici ni ravnina, temveč ukrivljena plo- skev, mora biti s funkcionalnega vidika naravnana pravokotno na smer sile žvečnih mišic. Zobne osi in grizne ploskve so porav- nane glede na cranial zentral, pri čemer nastaneta Wilsonova in Speejeva krivulja, ki optimi- rata žvečenje (slika 22). Postavi- tev v spodnji čeljusti je omejena lingvalno s Poundovo linijo. Pre- molarji stojijo navadno vestibu- larno, molarji pa centralno na linijo glavne obremenitve. Linija glavne obremenitve v obliki kva- 25 Šestica v delovnem kontaktu, nedelavni vršek je prost. 26 2. Kvadrant pred brušenjem. 27 2–3 mm fiksirano incizalno vodilo. 28 Pretežno delovni kontakti. 29 Povprečno 10 kontaktov na kvadrant. 30 Lateralni vidik levo… 31 ... desno. 32 ... z zobmi Vita Physiodens. ... z zobmi Vita Physiodens. 33 34 Totalna proteza v živčno-mišičnem ravnotežju. 35 Gospa Blaser. 11 Zobozdravnik individualno oblikuje voščen grizni robnik. dranta ponazarja profil stranskih zob (statika modela). Le incizalni robovi sprednjih zob spodnje če- ljusti in oba disto-bukalna vrška drugega molarja se dotikajo oklu- zalne ravnine (sliki 23 in 24). Postavitev stranskih zob zgornje čeljusti Ni nujno, da stranski zobje stojijo skladno eden nasproti drugega, v praksi to pogosto tudi ni možno. Najprej se prvi molarji postavijo idealno k spodnji šestici. Idealno pomeni, da se dotika notranjih poševnin delovnih vrškov, nede- lovni vrški pa se ne dotikajo (sli- ka 25). V tem položaju se incizal- no vodilo dvigne za približno 1,5 mm, da bi se kasneje lahko zbru- silo optimalno število kontaktnih točk. (slika 27). Preostale stran- ske zobe se postavi harmonično glede na frontalne in okluzalno v kontakt med glavne delovne vr- ške. Premolarji niso v stiku (slika 26). Višina ugriza do 3 mm, ki na- stane zaradi postavitve molarjev, se lahko zbrusi, ne da bi pri tem bilo potrebno ponovno obdelati grizne ploskve. Po brušenju do želene višine ugriza mora biti v povprečju prisotnih deset kontak- tov na kvadrant (sliki 28 in 29). Nevidnost zahvaljujoč individualizaciji Pred pomerjanjem je potrebna še natančna in naravna modelacija dlesni (slike 30, 31 in 32). Da bi proteza izgledala čim bolj narav- no, je potrebna individualna do- ločitev barve in oblike dlesni, le tako lahko proteza postane ˝ne- vidna˝ (sliki 33 in 34). V nadalj- njem prispevku avtor natančno opiše postopke bio-logične pro- tetike vse od začetka do končne izdelave totalne proteze. V kolikor bi se želeli dodatno izobraziti o omenjeni postavitvi zob ter estetiki izdelave totalnih protez, vas vabimo na tečaj z g. Viktorjem Fürgutom, ki se bo od- vijal 20. - 22. 9. 2012, v Izobra- ževalnem centru Interdent d.o.o., na Opekarniški cesti 26, v Celju. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 03/425-62- 03 ali pišite na elektronski naslov s.rozman@interdent.cc. Avtor: Viktor Fürgut