DTSL0112

19ENDODONTIJA SAF. Pri preverjanjih postopka s stalnim izpiranjem ni bilo zaznati ekstruzije raztopine. To so ovre- dnotili z merjenjem tlaka na treh virih: hidravlični tlak v korenin- skem kanalu zaradi stolpca vode, stagnirajoč tlak, ki ga v tekočini ustvarja vibrirajoči učinek in- strumenta, in sila, ki jo proizvaja apikalni potisk SAF instrumenta, ki pritiska na bat. Izmerjena vso- ta tlakov je znašala 394.42 Pa, kar pa je manj od vsote tlakov, ki jo imajo dobro prilagojene K-igle ISO #25, ko jih potiskamo s silo 1g (~199,700 Pa). Prav tako je ob vstavljeni brizgalni igli, ki se do- bro prilega steni kanala (38 % ne- prostega kanala okrog igle, ki ovi- ra odtekanje iriganta), nastal tlak z več kot 1,270 Pa, kar je povzro- čilo prehod iriganta čez apikalno odprtino. Uporabo instrumenta SAF odsvetujemo pri nepopolno razvitih vrških korenin, pri per- foracijah in obsežnih resorpcijah. Izpiranje olajša silikonska cev, ki je priključena na instrument SAF in ki vodi do črpalnega sistema za peristaltično izpiranje VATEA (ReDent-Nova Ltd). Hitrost pre- toka izpiranja se lahko prilagodi v obsegu od 1 ml/minuto do 10 ml/minuto in se lahko vključi in izključi z nožnim kontrolnim pedalom. Pri sistemu VATEA se lahko uporablja katerikoli irigant. Priporočamo uporabo natrijevega hipoklorita (Sliki 2A in 2B). Izzivi: ukrivljeni kanali in kanali z različnimi oblikami presekov Ukrivljeni koreninski kanali pred- stavljajo pri mehansko-kemični pripravi koreninskega kanala po- memben izziv. Manjše velikosti rotacijskih Ni-Ti igel slabše oči- stijo in oblikujejo apikalno tretji- no koreninskega kanala. Ker pa pri širjenju kanala uporabljamo večje in bolj toge instrumente, pride zaradi prevelikega odnaša- nja dentina na zunanji strani kri- vulje do apikalne transportacije (“ziping”). Zapleti, ki nastanejo pri transportaciji kanala, se ne omejujejo zgolj na področje kore- ninskega kanala, ki ga mehansko in kemično ne zdravimo, ampak vodijo v nevarno tanjšanje sten in predstavljajo tveganje za zlom in/ali perforacijo korenine. Ka- nali so v preseku redko krožni, ponavadi imajo ovalno obliko ali obliko »solze«. Na žalost pa standardna dvo-dimenzionalna rentgenska slika teh tri-dimenzi- onalnih nepravilnosti ne pokaže. S prihodom laboratorijskega mi- kro rentgenskega skenerja (CT) in klinično uporabo računalniške tomografije z žarki v obliki stožca, ki jih uporabljamo v zobnih am- bulantah, so se naše potrebe po bolj natančnem čiščenju in obli- kovanju kanalov povečale (Slike 3A-E). Z vključevanjem prilago- dljivega tri-dimenzionalnega či- ščenja in oblikovanja koreninskih kanalov s sistemom Endo SAF se sedaj nepravilnosti kanalov lahko tudi dosti bolj učinkovito očisti. Študija Petersa in Paqué-ja je po- kazala, da konvencionalni strojni rotacijski instrumenti pustijo kar 49 % neobdelane površine kanala, medtem ko je pri instrumentaci- ji s sistemom SAF neobdelane le 25 % površine koreninskih ka- nalov. Analiza, narejena z mikro rentgenskim skenerjem (CT), prikazuje anatomijo kanala pred instrumentacijo, ki ji je sledilo širjenje s strojnimi rotacijskimi instrumenti. Končna analiza je pri strojni instrumentaciji poka- zala neobdelano površino kanala. Preiskave narejene z mikro rent- genskim skenerjem so prav tako pokazale, da se strojno razširjen kanal na konvencionalnem dvo- -dimenzionalnem rentgenskem posnetku zdi pravilen, vendar če pogledamo še iz meziodistalne perspektive (CT), vidimo, da in- strumentacija ni bila učinkovi- ta na številnih mestih v kanalu. Predstavljene težave pa s prilago- dljivo tehnologijo čiščenja in obli- kovanja, kot je sistem Endo SAF, lahko odpravimo. Bakteriološke opombe Cilj mehansko-kemičnega či- ščenja je, da v celoti odstranimo mikroorganizme in njihove pro- dukte. Dokazano je, da bakterija (kot je na primer E. faecalis), ki se ohrani po mehansko-kemič- nem postopku in jo zaznamo s kulturno-pogojenimi tehnikami, povečuje neuspešne izide endo- dontskega zdravljenja. Glavno prioriteto pred polnitvijo kanala predstavlja zato dezinfekcija ko- reninskega kanala. Žal pa kom- pleksnost anatomske zgradbe lah- ko ovira to. V nedavni raziskavi, ki jo je izvedel Siqueira et al. in ki je z analizo in vitro preučeva- la enokoreninske zobe z ovalnimi koreninskimi kanali po tem ko so glavne prostore kanala okužlii z bakterijo E. faecalis. Po uporabi strojnih rotacijskih instrumentov in z izpiranjem z brizgo je 55 % vzorcev imelo pozitivne kulture bakterij, medtem ko so pri širje- nju kanalov s sistemom SAF ugo- tovili, da je bilo pozitivnih le 20% kultur. S tem lahko dodatno potr- dimo učinkovitost sistema SAF v primerjavi s strojnim rotacijskim širjenjem. Odstranitev ostankov in nečistoč v kanalu Ostanki bakterij, anorganski in organskih snovi lahko povzročajo nastanek infekcije in vnetje peri- radikularnega tkiva. Ko pa se sle- dnji v kanalu zlepijo skupaj, pre- prečujejo ustrezno prilagajanje med steno kanala in materialom za obturacijo koreninskih kana- lov. Glavna prednost sistema SAF je tesno prilagajanje instrumenta SAF na stene kanalov in stalen dotok iriganta, zlasti pri ovalnih in nepravilno oblikovanih kore- ninskih kanalih. V študiji so oce- njevali uspešnost odstranjevanja mehkih tkiv in opilkov dentina v koreninskem kanalu z uporabo sistema SAF na enokoreninskih zobeh. Za oceno uspešnosti so 2a Izpiralni sistem VATEA omogoča stalen do- tok svežega iriganta skozi lumen instrumen- ta SAF. Instrument SAF skupaj z neprestan- imi tresljaji in stalno izmenjavo izpiralne raztopine omogoča širjenje in učinkovito dezinficiranje koreninskih kanalov. 2b Instrument SAF se prilega posebnemu ročnemu nastavku, ki mu omogoča gibanje navzgor in navzdol skupaj z istočasnim in stalnim do- tokom iriganta. Analiza, narejena z mikro rentgenskim skenerjem (CT), SAF instrumentacija v ukrivljeni palatinalni korenini maksi- larnega kočnika pred zdravljenjem (rdeče). 3a 3b Analiza, narejena z mikro rentgenskim skenerjem (CT), SAF instrumentacija v ukrivljeni palatinalni korenini maksi- larnega kočnika po zdravljenju (modro). Gre za isti zob, kot je prikazan na Sliki 3A. Opomba: dolga os kanala se upošteva skupaj z visokim deležem zdravljene stene kanala (Prirejeno po ameriški reviji za endodontiko »Journal of Endodontics«, Metzger et al., 3(4):681, Avtorske pravice 2010 z dovoljenjem založnika Elsevier). Analiza, narejena z mikro rentgen- skim skenerjem (CT), maksilarni drugi ličnik z izredno ravnim in ovalnim presekom, kot ga pri- kazuje bukolingvalni pogled. (Sliki 3C in 3D sta ponatisnjeni po ameriški reviji za endodontiko »Journal of Endodontics«, Metzger et al., 3(4):681, Avtorske pravice 2010 z dovoljenjem založnika Elsevier). 3c 3d Analiza, narejena z mikro rentgenskim skenerjem (CT), mak- silarni drugi ličnik z ravnim kanalom in ovalnim presekom, kot ga prikazuje meziolingvalnii po- gled (isti zob, kot je prikazan na Sliki 3C). 3e Analiza, narejena z mikro rentgenskim skenerjem (CT), narejena po uporabi sistema SAF (kot je prikazano s prečnima prerezoma) 4 mm in 6 mm od apeksa. Opomba: izvorna morfologija kanala je rdeča; po uporabi s sistemom SAF je obarvana modro; (Prirejeno po Metzger-ju et al., J Endod 2010; 36:679-690).