Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

DTSL0112

FEBRUAR 2012SLOVENIJA ŠT. 1 / LETO 3 Dobrodošla novost Bolj prijetno tudi za paciente VEČ NA STRANI 3 Endodontija Čiščenje, oblikovanje in dezinfekcija z enim inštrumentom VEČ NA STRANEH 18 - 20 Čas, denar in kvaliteta Kako najti najboljši kompromis pri kompozitih VEČ NA STRANEH 10-11 Davčna inšpekcija v ordinaciji ŠT. 1 / LETO 3 Sosledje besed: »Dati cesarju kar je cesarjevega in…« je mnogim v preteklosti žal do vrha napolnilo ušesa in pravih učinkov ni. V da- janju uradni skupnosti marsikdo ne čuti več svojega poslanstva. Za glavno finančno načelo pa je po- stavljen cilj: kako državi odšteti čim manj. Različne poti, ki vodijo do njega, poleg faktorjev hazar- da in različnih bolj ali manj (ne) odgovornih nasvetov, prijateljev, strokovnjakov, knjigovodij in še koga, vsebujejo predvsem dej- stvo, da bo nekoč nemara za stor- jene odločitve, nekomu potrebno odgovarjati. Državi ali sebi, če pa je sreča mila, pa najraje nikomur. Začetki vpliva svetovne krize na slovensko gospodarstvo so brez posebnih presenečenj prinesli tudi večje finančne apetite in napad davčnih inšpektorjev na pregovorno premožnejše skupine državljanov. Nezaupanje slednjih zaradi neracionalnega trošenja javnih financ se je poglobilo. Vse skupaj pa je zgolj odraz stopnje krize v kateri se nahajamo kar v ničemer ni drugače od mnogih drugih držav. Kakšno je stanje po treh letih, odkar je DURS zobo- zdravstvo uvrstila med davčnim utajam še posebej izpostavljeno dejavnost in se odločila za projektni nadzor te dejavnosti? Zanimivo je, da so se tako »na- padalci«, kakor »branilci«, na v javnosti napovedane kontrole, za razliko od preteklih podobnih akcij v drugih branžah, tokrat do- bro pripravili. Davčni inšpektor- ji, ki so znotraj novega projekta dobili izvedbene naloge, so bili vključeni v serijo dodatnih, tudi z davčnimi temami nepovezanih izobraževanj, ki naj bi jim čim- bolj pomagala zbrati dovolj obre- menilnega gradiva. Na tem mestu gre omeniti tudi dejstvo, da so se nekatere nedorečenosti, vezane predvsem na izdajanje računov, obračunavanje davkov in vodenje poslovnih knjig, kadar gre za sto- ritev, ki jo pacient plača v celoti, ali ki jo plača le delno, dokončno uskladile šele tik preden so prvi inšpektorji pričeli s svojim delom na terenu. Že na začetku je na pomoč prišla Zdravniška zbornica Slovenije. Javno je objavila svoje stališče, da je z medicinskimi podatki po- trebno zelo skrbno ravnati. Zdra- vstveni kartoni, po katerih so inšpektorji najbolj spraševali, so del medicinske dokumentacije, v katero naj tako davčni organi brez pisnega privoljenja pacienta ne bi imeli vpogleda. Da zobozdravniki ne bi zašli v težave, je Zdravniška zbornica Slovenije pridobila tudi pravno mnenje, iz katerega je bilo razvidno, da ni pravnih podlag za posredovanje zaupnih podatkov pacienta z namenom izvajanja davčnega nadzora. Ti podatki se štejejo za poklicno skrivnost, nje- nega varovanja pa lahko zdravni- ka razreši edino le pacient ali so- dišče. Vsaka druga pot ne bi bila le sporna, pač pa tudi kazniva. Zdravniška zbornica Slovenije je tako izdala prepoved vpogleda in- špektorjev v zdravstvene kartone ob enem pa je zobozdravnikom posredovala tudi nasvete, kako naj ravnajo ob njihovih tovrstnih zahtevah. S svojimi aktivnostmi je Zdravni- ška zbornica tako precej ohromi- la inšpekcijske postopke. V bran se jim je postavila informacijska pooblaščenka. V imenu javnega interesa ter v smislu nujnosti do- stopa do teh podatkov za ohranja- nje javnega interesa, je z dodatno obrazložitvijo, da so davčni in- špektorji zavezani molčečnosti in smejo pridobljene podatke upora- bljati le v točno določene name- ne, izdala mnenje o legitimnosti pravice inšpektorja do vpogleda v medicinsko dokumentacijo. S tem pa status quo ni bil dose- žen. Običajni postopek se je od- vijal tako, da je zobozdravnik »zasul« davčnega inšpektorja z vsemi pridobljenimi mnenji ter ga opozoril na verjetno protizakoni- tost njegove zahteve in nevarnost tožbe, ki naj bi mu pretila s strani pacientov. V kolikor je inšpek- tor vztrajal pri svoji zahtevi, je zobozdravnik od njega zahteval pismeno zahtevo. Taka zahteva lahko predstavlja temelj kazen- ske ovadbe inšpektorja, vendar ji v svoji legitimnosti zobozdrav- nik raje ne sme več nasprotovati, zato je Zdravniška zbornica na tem mestu predlagala, da zoboz- dravnik dokumentacijo izroči in- špektorju ter obenem o razkritju Iz zob dinozavrov strokovnjaki ugotavljajo podrobnosti o njihovem življenju. Kaj bodo davčni inšpektorji izvedeli o vašem življenju z vpogledom v kartoteke vaših pacientov? Ste tudi vi že imeli »tigra« v ordinaciji? njihovih osebnih podatkov takoj obvesti tudi paciente, ki lahko začnejo postopek za varovanje svojih pravic. Morala medsebojnega obnašanja je verjetno natanko takšna, kakr- šna so vzpostavljena razmerja v družbi. Zato je pri inšpektorjih ne pričakujte veliko. Ko inšpektor- ji na koncu pridejo do potrebnih in iz pridobljene dokumentacije izhajajočih napak, bodo v nasle- dnjem koraku že pregledovali vaše premoženje in njegovo vre- dnost. Starejši med vami se bo- ste še spomnili tako imenovanih Komisij za ugotavljanje premo- ženja, ki so celo v časih, ki jih danes označujemo z negativni predznaki, veljale za nekaj, kar je bolj sporno kot ne. Sedaj je, kot kaže, dovoljeno vse, tudi to, da morate dokazovati, kje ste dobili denar, če se je vaše premoženje v preteklem letu povečalo bolj, kot pa ste prijavili dohodkov iz de- javnosti. Toda, ko boste razgalje- ni stali pred inšpektorjem, naj vas ne bo preveč strah. Višina kazni in dodatnih davčnih obremenitev vam »neuradno« namreč po vsej verjetnosti ne bo izračunana na podlagi »cenika« z vaše strani storjenih in ugotovljenih napak. Znesek bo veliko bolj blizu tiste- mu, za katerega bo ocenjeno, da vam ob kakšni kolateralni škodi še vedno zagotavlja preživetje in nadaljevanje dejavnosti. S stali- šča države bi vsekakor bilo nera- cionalno, če vas bi tak pregled po nesreči uničil. Največkrat odkrit davčni prekr- šek v zobni ordinaciji je napačno izračunan ali celo neizdan račun ter posledično njegovo neeviden- tiranje v poslovnih knjigah. Jasno je, da taka praksa nobeni državi ni po godu. Jasno pa je tudi, da zgolj povečan inšpekcijski pritisk temu ne more narediti konca. Treba je odstraniti tudi druge vzroke. Eden pomembnejših je nepoznavanje pravic na strani pacientov. Večina jih v zobozdravniških ordinacijah preživlja večje ali manjše šoke in po opravljenem posegu nima več koncentracije za pozorno spre- mljanje sledečih aktivnosti, kot je izstavitev računa. Poleg tega pa se pacientove pravice, predvsem tiste iz naslova zdravstvenih za- varovanj, nemalokrat spreminjajo pogosteje kot pacient uspe obi- skati ordinacijo. Kaj pa amnestija? Tudi ta je mo- goča: ko ocenite, da ste s svoji- mi utajami naredili morda korak predaleč, lahko vedno uporabite instrument samoprijave. Ta vam zagotavlja, da boste plačali le do- datno (utajeno) davčno obremeni- tev, ne pa tudi kazni. Vsekakor pa lahko ta instrument uporabite le, če vam sklep o davčnem nadzoru še ni bil izročen. Ko vam pismo- noša torej prinese nepriljubljeno modro kuverto, je nikar ne pre- vzemite. Vrnite mu jo nazaj ter si vzemite nekaj dni za razmislek – v tem času, ki vam ga pošta dolo- či za prevzem priporočene pošilj- ke, lahko samoprijavo še vedno vložite. Ne pozabite pa takoj za tem čakajoče pošiljke prevzeti, saj se, ko mine določen rok, šteje, da vam je bila pošiljka vročena že takrat, ko vas je pismonoša prvič obiskal, ali vam pustil prvo obve- stilo. Najpomembnejše z ustavo do- ločeno načelo, po katerem dela DURS, je načelo zakonitosti. S tem je določena tudi prva naspro- tnikova fronta: iskanje lukenj v zakonih. Žal živimo v časih, ko je nemalokrat lepše, da si zaželimo čim bolj uspešno iskanje takih lukenj, kot pa dobrih poslovnih rezultatov.