Dental Tribune Slovenian Edition

4 KLINIČNA PRAKSA © 2011, Dental Tribune International GmbH Uredniški material, preveden in tiskan v izdaji časopisa Dental Tribune Interna- tional, je avtorsko zaščiten pod podjetjem Dental Tribune International GmbH. Vse pravice so zadržane. Objavljeno z dovoljenjem podjetja Dental Tribune International GmbH, Holbeinstr. 29, 04229 Leipzig, Germany. Reprodukcija na katerikoli način, v katerikoli jezik, v celoti ali delno, je brez predhodnega dovoljenja podjetja Dental Tribune International GmbH strogo prepovedana. Dental Tribune je zaščitni znak podjetja Dental Tribune International GmbH. Dental Tribune si prizadeva natančno predstavljati klinične informacije in no- vice proizvajalcev. V zvezi s tem Dental Tribune ne prevzema nobene izhajajo- če odgovornosti resničnosti navedb ali nastalih tipkarskih napak. Založnik prav tako ne prevzema nobene odgovornosti za vsebino oglasov. V člankih izražena mnenja so lastna mnenja avtorjev in ne predstavljajo mnenja Dental Tribune International. Daniel Zimmermann dr. Nasser Barghi, dr. Karl Behr, dr. George Freedman dr. Howard Glazer prof.dr. I.Krejci dr. Edward Lynch dr. Ziv Mazor prof.dr. Georg Meyer prof.dr. Rudolph Slavicek dr. Marius Steignamm www.dental-tribune.com info@dental-tribune.com Bisernica Medicina d.o.o., Gmajnice 15, 1000 Ljubljana mat.št.: 3368122, dav.št. SI52917622 Ronald Pintar, direktor Boštjan I. Košak Zoran Grom telefon: 031 378 022, e-pošta: DT@bisernica-medicina.si Boštjan I. Košak (041 740 864), Zoran Grom (031 378 022) prodaja@LepZob.si Pravo prevajanje, SiLink Simon Šimenc s.p., www.simonsimenc.si TISK Žnidarič, d.o.o., Kranj 2500 izvodov, (december 2011) Glavni urednik skupine: Uredniški svet: ZDA Nemčija Kanada ZDA Švica Irska Izrael Nemčija Avstrija Nemčija keramika endodontija estetika kariologija konzervativa restavrativa implantologija restavrativa funkcionalnost implantologija Dental Tribune International GmbH Holbeinstr.29,04229 Leipzig, Nemčija Obiščite našo spletno stran: Lastnik licence za Slovenijo: Za založbo Bisernica Medicina: Glavni urednik: Vodja produkcije: Kontakt slovenskega uredništva: Oglasno trženje: Naročnine: Prevodi in lektoriranje: Grafično oblikovanje in prelom: Tisk: Naklada: ISSN 2232-3511 Kompozitni sistem G-aenial (GC) ima barvno lestvico po Vita barvnem ključu (Vita Zahnfabrik), ki je bil uporabljen za do- ločitev barve. V tem primeru je bila izbrana A3 kot najprimer- nejša barva. Oba srednja sekalca (zoba 11 in 21) sta bila preparirana z dia- mantnimi svedri. Stopnja destrukcije zoba 11 je zahtevala ve- čjo poševno faseto za povečanje površine sklenine za adhezijo ter za večjo odpornost in življenjsko dobo restavracije. Sledila je osušitev s koferdamom. Opisana situacija je prikazana v sliki 4. Površina sklenine je bila jedkana z ortofosforno kislino (37%) za 15 sekund (slika 5). Nato je bila sklenina spirana in osu- šena (slika 6). Sledil je nanos 7. generacije samojedkajočega adheziva v steklenički G-bond (GC) v skladu z navodili pro- izvajalca. Po polimerizaciji adheziva, je bil nameščen silikonski ključ (predhodno narejen na voščenem modelu) za izdelavo plasti palatinalne sklenine (slika 9). Da smo dosegli omenjen rezul- tat je bila uporabljena tanka plast skleninskega kompozita (G- -aenial AE), nanos je bil z rahlo vlažnim ravnim čopičem kot primer (Composite Primer GC) (slika 10). Ta plast ne sme priti v kontakt s sosednjimi zobmi, zato smo pustili interpro- ksimalno področje prazno (slika 11). Naslednji korak je bil nanos transparentne acetatne matrice v interproksimalna področja z uporabo transparentnih zagozd za fiksacijo matrice (slika 12). Interproksimalna področja so bila napolnjena s tanko plastjo skleninskega kompozita (G- -aenial GC), ki se je vezala na predhodno ustvarjeno palati- nalno ploskev (slika 13). Tako je bil ustvarjen skleninski okvir interproksimalnih ploskvah in palatinalne ploskve, ki nam omogoča lažje delo pri izdelavi notranje anatomije dentina. Za prikritje frakturne linije je bil uporabljen opačen den- tinski kompozit (G-aenial AO3) in nameščen vzdolž linije. Naredili smo manjše nazobčenje in linijo spremenili v nee- nakomerno (slika 14). Nato smo nanesli dentinski kompo- zit (G-aenial A3) za prekritje in preoblikovanje preostanek dentina (slika 15). Nato z uporabo vlažnega ravnega čopiča za primer, smo na- mestili ekstremno tanko plast visoko tranlucentnega skle- ninskega kompozita (G-aenial TE), eno spreparirano faseto nismo prekrili, previdno napolnili prostor okrog vzpetinic (slika 16). Namen te plasti je ponovna vzpostavitev sklenin- ske cone na skleninskodentinski meji, ker je pomembna za večji naravni učinek restavracije. Na koncu smo uporabili skleninski kompozit (G-aenial AE) za izdelavo labialne skleninske plasti preko prejšnjih plasti ter jo vezali z interproksimalno skleninsko plastjo izdelano na začetku (slika 17). Čisto na koncu smo uporabili vlažen čopič za primer. Po zaključku izdelave smo odstranili zagozde in matrico (slika 18) ter pričeli s poliranjem. Tehnika poliranja vklju- čuje interproksimalne polirne trakove z vedno bolj in bolj finimi zrnci (slika 19). Labialna in palatinalna ploskev sta bili spolirani s polirnimi volframkarbidnimi svedri, z dia- mantnimi polirnimi gumicami in polirnimi diski. Za končno poliranje je bila uporabljena diamantna pasta. V tem tipu restavracije je pogosto opaziti, da je preostala sklenina in sosednji zobje izpostavljeni precejšni dehidraci- ji, kar se kaže kot kredasto bela barva sklenine, ki lahko vodi v dvom pravilno izbrane barve (slika 21). Pogosto je bolje počakati nekaj ur ali ponovno naročiti pacienta za kontrolo barve in dokončno poliranje po končani rehidraciji zob. V tem kliničnem primeru je bilo po rehidraciji zob vidno, da se je restavracija popolnoma vključila v preostale zobe v zgornjem interkaninem sektorju (slika 22). Avtorji: Dr. Javier Tapia Guadix Dr. Blanca Longás Bravo E-mail: jtapia@telefonica.net VIRI: 1.- Ferreira JM, Fernandes deAndrade EM, Katz CR, RosenblattA. Prevalence of dental trauma in deciduous teeth of Brazilian children. Dent Traumatol 2009; 25(2): 219-23. 2.- Rediu SC, Antohe M, Maxim A. Epidemiological aspects of frontal edentation of child and adolescent. Rev Med Chir Soc Med Nat lasi 2010; 114(2): 542-6. 3.- Barbería E. Traumatismos dentarios. En: Barbería E. Atlas de odontología infantil para Pediatras y Odontólo- gos. 1 ed. Madrid: Ripano, S.A.; 2005. p.87-104. 4.- Gassner R, Bösch R, Tuli T, Emshoff R. Prevalence of dental trauma in 6000 patients with facial injuries: impli- cations for prevention. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Oral Radiol Endod 1999; 87(1): 27-33. 5.- Arikan V, Sari S, Sonmez H. The prevalence and treatment outcomes of primary tooth injuries. Eur J Dent 2010; 4(4): 447-53. 6.- Onetto JE, Flores MT, Garbarino ML. Dental trauma in children and adolescents in Valparaíso, Chile. Endod Dent Traumatol 1994; 10(5): 223-7. 7.- Párraga I, Navarro B, Andrés F, Denia JN, Elicegui RP, López-Torres J. Miedo a las caídas en las personas mayores no institucionalizadas. Gac Sanit 2010; 24(6): 453-9. 8.- Chang JT, Morton SC, Rubenstein LZ, Mojica WA, Maglione M, Suttorp MJ, Roth EA, Shekelle PG. Interven- tions for the prevention of falls in older adults: systematic review and meta-analysis of randomised clinical trials. BMJ 2004; 328(7441): 680. 9.- Bloch F, Thibaud M, Dugué B, Brèque C, Rigaud AS, Kemoun G. Episodes of falling among elderly people: a systematic review and meta-analysis of social an demographic pre-disposing characteristics. Clinics 2010; 65(9): 895-903. 10.- Jesus MA, Antunes LA, Risso Pde A, Freire MV, Maia LC. Epidemiologic survey of traumatic dental injuries in children seen at the Federal University of Rio de Janeiro, Brazil. Braz Oral Res 2010; 24(1): 89-94. 11.- Flores MT, Andersson L, Andreasen JO, Bakland LK, Malmgren B, Barnett F, Bourguignon C, DiAngelis A, Hicks L, Sigurdsson A, Trope M, Tsukiboshi M, von Arx T. Guidelines for the management of traumatic dental injuries. I. Fractures and luxations of permanent teeth. Dent Traumatol 2007; 23(2): 66-71. 12.- Brunner F, Krastl G, Filippi A. Dental trauma in adults in Switzerland. Dent Traumatol 2009; 25(2): 181-184. 13.- Ravishankar TL, Kumar MA, Ramesh N, Chaitra TR. Prevalence of traumatic dental injuries to permanent incisors among 12-year-old school children in Davangere, South India. Chin J Dent Res 2010; 13(1): 57-60. 14.- Zerman N, Cavalleri G. Traumatic injuries to permanent incisors. Endod Dent Traumatol 1993; 9(2): 61-4. 14 15 16 17 18 19 20 21 22