Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

18 ENDODONTIJA na in oblika sta ključni za uspeh “učinka tulca”. Ko je mogoče, zajemanje 2 mm intaktne zobne strukture okoli celotnega oboda jedra oblikuje optimalno učin- kovit kronski tulec. Učinkovitost tulca ojača objemanje večjih ko- ličin zobne strukture. Količina zobne strukture, ki jo objema nad ležeča krona, se zdi večjega po- mena kot dolžina zobnega vsadka pri povečevanju lomne odporno- sti zoba. (slika 6) Vkolikor ostane premalo cervi- kalne zobne strukture, da bi raz- vili tulec, je potrembno razmisliti o kirurškem podaljšanju krone ali ortodontski extruziji, da se izpostavi več kostne strukture. V nekaterih situacijah je smiselno izruvati zob in ga nadomestiti z implantatom ter krono, v prime- rih, ko je prisoten eden ali več na- slednjih pogojev: tulca ni mogoče oblikovati; podaljševanje krone bi vodilo v nastanek nespreje- mljivega neestetskega okolja ali povzročilo furkacijski defekt; ali je prisotna kratka korenina, ki ne dovoljuje ustrezne dolžine zobne- ga vsadka. Načelo VII Dokler ni dosegljivih več dol- goročnih podatkov, naj se zobni vsadki z vlakni ojačanimi dogra- ditvami uporabljajo s previdno- stjo. Mnogo let je bila običajna me- toda obnavljanja endodontsko zdravljenih zob ali po meri na- rejeni zobni vsadek in jedro ali montažni kovinski zobni vsadek z jedrom iz obnovitvenega mate- riala.41, 82, 83 Nacionalna raziskava zobozdravnikov iz leta 1994 je pokazala, da 40% splošnih zoboz- dravnikov uporabljalo montažne zobne vsadke in je bil najpopu- larnejši kovinski zobni vsadek z nazobčanimi vzporednimi strani- cami.28 Uporaba montažnih zob- nih vsadkov je nedvomno narasla še bistveneje od raziskave leta 1994. Visoka potreba po estet- skih obnovitvah in polno kera- mičnih kronah je vodila v razvoj raznolikosti sistemov nekovin- skih montažnih zobnih vsadkov kot alternativo kovinskim zob- nim vsadkom.84–87 Poleg estetskih prednosti nekovinskih zobnih vsadkov, so laboratorijske razi- skave pokazale, da imajo alter- nativni zobni vsadki osnovani na dograditvah ugodne fizikalne in mehanske lastnosti in je pri zob- nih vsadkih z vlakni ojačanimi dograditvami manj zlomov kosti kot pri kovinskih zobnih vsad- kih.88–92 Vendar pa so klinične raziskave zobnih vsadkov okre- pljenih z vlakni pokazale širok razpon neuspešnosti v odstotkih, ki je segal od 0% po povprečnih 2.3 letih do 11.4% po 2 letih.9, 58–61, 63, 93–96 Omajanje kostnega vsadka in zlom kosti so bili najpogosteje poročani zapleti (slika 7).58–62, 93, 97, 98 Ker je jedro odvisno od ohrani- tvene sposobnosti zobnega vsad- BREDENT d.o.o. COLGATE – PALMOLIVE ADRIA d.o.o. DENTALIA d.o.o. FLEGIS d.o.o. GC EUROPE N.V. GLAXO SMITH KLINE d.o.o. 16, 17 8 5 7 2 20 19 11, 12 14 20 5 9 INTERDENT d.o.o. IVOCLAR VIVADENT A.G. MEDIS d.o.o. PALMA d.o.o. SALUS d.o.o. WWW.LEP ZOB.SI Abecedni seznam oglaševalcev ka, je prognoza končne obnovi- tve močno odvisna od ohranitve zobnega vsadka.99 Glede na širok obseg poročane neuspešnosti, se zdi, da so potrebni dodatni dolgo- ročni klinični podatki, da bi dolo- čili učinkovitost z vlakni ojačanih zobnih vsadkov. 6a 6b Zaključek Glede na pregled dosegljivih razi- skav so bila oblikovana naslednja klinična priporočila: 1. Krone niso potrebne pri intak- tnih ali minimalno obnovljenih sprednjih zobeh, razen ko ni mo- goče doseči znatne spremembe barve ali oblike na konzervativen način. 2. Krone naj se namesti na najbolj Zobni vsadek in krona zrahljan od maksilarnega podočnika nekaj mesecev po namestitvi. Tako jedro/ montažni zobni vsadek kot krona sta odpadla (a). Klinični radiograf pokaže odsotnost cervikalne zobne strukture (tulec) za ohranitev krone (b). Radiograf zlomljenega maksilar- nega lateralnega sekalca z zobnim vsadkom iz steklenih vlaken. 7 endodontsko zdravljene zadajšnje zobe, da se podaljša njihovo dol- goročno preživetje. Obstajajo po- datki, ki nakazujejo, da se zadaj- šnji zobje, ki so intaktni z izjemo dostopnih odprtin, lahko zado- stno obnovijo raje s kompozitni- mi dograditvami kot s kronami. Vendar pa dolgoročni uspeh tega bolj konzervativnega zdravljenja ob prisotnosti močnih okluzalnih sil ni znan. 3. Zobni vsadki ošibijo zobe in se naj uporabljajo le, ko jedra ne morete ohraniti na kak drug na- čin. 4. Zadostni apikalni pokrov do- sežemo z ohranitvijo 5 mm gutta- -percha. 5. Kratkim zobnim vsadkom se je potrebno izogibati, saj povečajo verjetnost zloma korenine. Za vse zobe razen kočnike je optimalna dolžina zobnega vsadka določe- na z ohranitvijo 5 mm apikalne- ga gutta-percha in podaljšanjem zobnega vsadka do te globine. Pri kočnikih naj bodo zobni vsadki nameščeni le v primarne korenine (palatalne korenine ali maksilarne kočnike in distalne korenine man- dibularnih kočnikov) in ne smejo segati dlje od 7 mm apikalno od vstopišča v kanal korenine zaradi možnosti stanjšanja korenine ali perforacije. 6. Premer zobnega vsadka ne sme presegati ene tretjine premera korenine, da se zmanjša tanjša- nje korenine in potencialni zlom korenine. Premer inštrumenta za pripravo zobnega vsadka mora ustrezati premerom korenine. 7. Ko se krone namešča na edo- dontsko zdravljene zobe, morajo obsegati 2 mm zobne strukture apikalno od jedra, ko je to le mo- goče, saj kronski tulci povečajo lomno odpornost zob. 8. Dokler ni dosegljivih več dol- goročnih kliničnih podatkov, naj se z vlakni okrepljene dograditve zobnih vsadkov uporablja s pre- vidnostjo zaradi v visoke stopnje neuspeha poročanje v kliničnih raziskavah. Opomba : Za popoln seznam virov pišite na: nbaba@ilu.edu Avtorja: Dr Nadim Z. Baba, Dr Charles J. Goodacre, ZDA Podobna mišljenja Beli biseri imajo ceno je naslov članka, ki je letošnje- ga avgusta izšel v Nedeljskem Dnevniku. Novinar Zoran Tri- glav se je lotil tematike zoboz- dravstvenega turizma, ki smo ga obravnavali v uvodniku naše junijske številke. Zanimivo je dejstvo, da so ak- tivni nastop ponudbe predvsem ordinacij iz naše neposredne bli- žine – v Opatiji in Zagrebu - k marketingu svojih storitev na slo- venskem trgu opazili tudi potro- šniki, ki se z zobozdravstvom ne srečujejo vsakodnevno. Na članek ki smo ga objavili smo v uredništvo prejeli kar nekaj odzivov. Nobeden izmed njih pa žal ni prinesel ne komentarjev na sprejemljivost ali nesprejemlji- vost takega turizma, kakor tudi ni podal nobenih predlogov kako iz zagate. Morda bomo v prihodnje izve- deli kaj več od stomatoloških združenj ali pa se bodo v aktiv- nosti v okviru svojih institucij vključili kar potrošniki sami?