Please activate JavaScript!
Please install Adobe Flash Player, click here for download

Dental Tribune Slovenian Edition

DECEMBER 2011SLOVENIJA ŠT. 4 / LETO 2 Klinični primer V korak z današnjimi estetskimi zahtevami VEČ NA STRANEH 3 - 4 Endodontija Podaljšujemo trajnost zdravljenih zob VEČ NA STRANEH 13 - 18 Prepričati prepričanega Nov pristop v uporabi keramike VEČ NA STRANI 12 ŠT. 4 / LETO 2 Javni razpis – ali znamo izkoristiti njegove prednosti ? Konec minulega stoletja za- četa delitev slovenskega zoboz- dravstva na javno in zasebno je povzročila nastanek različnih stereotipov. Verjetno se je najtrdneje prijel prav tisti o manj kvalitetni, a si- cer brezplačni oskrbi pacientov v javnih ustanovah na eni strani, ter pregrešno dragi, a neprimerno boljši obravnavi pri zasebnikih. Število vzrokov te kvalitetne di- ferenciacije je, kar je pri nas obi- čajno, skoraj enako številu raz- pravljalcev o tej tematiki. Večina pa vseeno ne pozabi omeniti jav- nih razpisov. V njih – na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, kjer ni tako – zdravstveni domovi, kot edini kriterij izbire dobavitelja materialov in instrumentov, na- vajajo ceno. To naj bi povzročilo, da zobozdravniki v zdravstvenih domovih za izvajanje dejavnosti prejemajo najcenejše materiale, ki se pogosto nahajajo blizu mej medicinske sprejemljivosti. Temu primerno narašča število rekla- macij – ob njihovem reševanju pa se zdravstveni dom in njegovi dobavitelji vedno bolj približuje- jo točki, ko namesto soustvarjalci postanejo nasprotniki. Ali nam ekonomija dopušča drugo pot? Odgovor je vseka- kor pritrdilen. Od pripravljenosti obeh partnerjev pa je odvisno, ali bosta po poti k izboljšanju sto- ritve za pacienta tudi stopila. To jima v sami osnovi dopušča celo regulativa postopka za izvajanje oddaje javnega naročila. Le-ta namreč kot pomemben institut vzpostavlja stik z dobavitelji z namenom medsebojnega informi- ranja in odpravljanja napak ter s tem vzpostavljanja višjih standar- dov. Po nam dostopnih podatkih je v zadnjih 2 letih večina sno- valcev v razpisno dokumentacijo zapisalo, da sestanka z dobavitelji ne bo. To pomeni, da razpisovalci se- stavljajo svoje zahteve brez kva- litetnih in ažurnih informacij o tem, kaj se na trgu dogaja. Tu gre predvsem za pregled nad vrstami najrazličnejših novosti v materia- lih, tako na področju spremembe obstoječih, kakor tudi pojavljanju novih. Dilema med dovoliti ali ne do- voliti dobaviteljem sodelovanje pri snovanju novih javnih razpi- sov je vsekakor nevarna. Na eni strani lahko tako vmešavanje po- stane ne le moteče, marveč tudi ovirajoče. Na drugi strani pa iz bolj naklonjene ji dosedanje pra- kse izhaja veliko neracionalnosti. Gre predvsem za zahteve po po- sameznih materialih, ki običajno niti niso najcenejši, ali posame- Tudi v novem letu se bomo za Vas trudili in Vam postregli z veliko zanimivega branja. Veseli bomo tako kritik, kot tudi pohval. Vsekakor pa nas prosimo ne pozabite obvestiti o vsem kar se bo v Vaši bližini dogajalo zanimivega na področju zobozdravstva. Za zaupanje se Vam lepo zahvaljujemo! Slovensko uredništvo časnika Vam skupaj z drugimi uredništvi edicij Dental Tribune s celega sveta želi: VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 2012 ! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 2012 ! znih proizvajalcih, ki po navadi še zdaleč niso najkvalitetnejši. Danes smo na točki, kjer doba- vitelji ugotavljajo, da z naročili pridobljenimi preko javnih raz- pisov ustvarjajo le še minimalno dodano vrednost in zgolj večajo promet proizvajalcem. Nekate- ri kvalitetni dobavitelji so se za to predvsem iz razpisov manjših zdravstvenih domov že umakni- li. Vprašanje časa je, kdaj bo na njihovo mesto vstopil kakšen ta- koimenovani nizkocenovni do- bavitelj. S takim prihodom bodo zdravstveni domovi soočeni z novimi neprijetnostmi, ki so jih nekateri v privatnem sektorju – zaslepljeni s ceno kot edinim kri- terijem izbire – že doživeli. Veliko manevrskega prostora je mogoče najti še na dveh podro- čjih. Prvo je postavitev smernic javnega razpisa. Ta mora slediti viziji zdravstvenega doma in na- črtu razvoja zdravstva v Sloveni- ji. Nemalokrat temu ni tako. Za- nimiv je nedavni primer srednje velikega zdravstvenega doma, ki je postopek oddaje javnega naro- čila za zobozdravstveni material po prejemu ponudb 10 dobavite- ljev prekinil z razlago, da vse po- nudbe presegajo načrtovana sred- stva. Potrebno je omeniti, da se je razpis nanašal na vsakodnevni potrošni material. Tukaj ni vpra- šljiva legitimnost take odločitve. Gre zgolj za upoštevanje dejstva, da so vsi dobavitelji z razpisom imeli določene stroške (kader, vzorci materialov in ne ravno poceni bančne garancije). Zaradi premalo profesionalnega pristo- pa in pomanjkanja komunikacije so ti stroški zapravljeni. Ker so v celoti bremenili dobavitelje, pa je pod vprašaj postavljen ne samo partnerski odnos, pač pa tudi pri- pravljenost do le tega v prihodnje. Drugo področje, kjer dobavi- telji v sodelovanju z vodstvom zdravstvenega doma lahko so- delujejo pri ustvarjanju prihran- kov, je odstranjevanje neželenih navad. Navade so železne srajce tudi v zobozdravstvu in tako so planerji nabav često izpostavljeni pritiskom posameznih uporabni- kov, ki želijo vedno uporabljati le tiste materiale kot »ponavadi«. Jasno je, da vsaka novost ni do- bra. Celo nasprotno: žal je večina novosti v današnjem hitrem tem- pu postavljenih na trg brez zado- stnega števila preizkusov in zato nemalokrat škodljivih. Prav tako škodljivo pa je, če ne sledimo na- predku, in ravno to se dogaja, če želimo leta in leta uporabljati le en material in eno doktrino. Neredko tudi, predvsem kar se količin tiče, pritisku botruje želja posameznih uporabnikov po po- trošnji z javnim naročilom prido- bljenega materiala v privatne na- mene. Zdravstveni domovi se za pomoč pri tem problemu še niso obrnili na dobavitelje. Za ta korak bo poleg soočenja z višino neu- pravičenih odlivov potrebno najti tudi dovolj časa in motivacije. Zgodba se tukaj ne konča. Predpostavko o za zdravstveni dom cenejši in za pacienta bolj- ši storitevi, izhajajočo iz večjega sodelovanja med dobaviteljem in zdravstvenimi domovi, bo v praksi potrebno še preveriti. Če ne drugega, bo to sodelovanje iz pogodb o dobavi morda vsaj po- čistilo množico nesmiselnosti, ki se v praksi k sreči ne uporabljajo. Primer so lahko: zahtevane doba- ve v 24 urah, neomejena možnost takojšnje vnovčitve bančnih ga- rancij, nezavezanost k nabavi količin, zavezanost k ohranjanju cen preko razumnih rokov, izbire trojnih dobaviteljev, možnost ku- povanja še pri četrtemu, itd… Čez noč se ne bo ničesar spre- menilo. Premik k večjemu med- sebojnemu razumevanju, ter temu sledečemu partnerskemu sodelo- vanju, pa bo, kakor že mnogokje, zagotovo dal pozitivne rezultate. Le izpeljati ga bo potrebno.