Dental Tribune Slovenian Edition

3KLINIČNA PRAKSA Preoblikovanje sprednjih zob; zapiranje diasteme; korekcija klinastih stranskih zob V navedenih primerih uporaba si- likonskega ključa ni obvezna, razen pri podaljševanju incizalnih robov. Večinoma se uporablja viskoznejši kompozit, ker dalj časa obdrži obliko. V naslednjih primerih je uporabljana ena vrsta kompozita z dvema različnima translucentnosti- ma: opačna barva (OA2) za re- konstrukcijo dentina in standardna ali translucentna barva za obliko- vanje sklenine na incizalnem robu in aproksimalnih ploskvah (A2 za prva dva klinična primera in WT za tretjega) (Slika 10). Slika 10: Rekonstrukcija spre- dnjih zob v obeh zobnih lokih. Za- četna situacija (10-10 do 10-14, 10-25). Markirano področje se bo odstranilo (10-15). Potrebno je odstraniti zadosti tkiva brez po- škodbe dentina (če je le možno). Situacija po preparaciji zoba – 10-16. Za plombo so uporabljeni materiali Kalore A2 (standardna barva) in Kalore WT (skleninska). Končni rezultat (10-17 do 10-29 razen 10-25) Slika 11: Rekonstrukcija spre- dnjih zob. Pacientka ima 53 let. Začetna situacija (2006.) – po- trebna je bila ekstrakcija zoba 22 in pacientka je privolila v or- todonstko terapijo pred estetsko rekonstrukcijo. 11 Po končani ortodontski tera- piji (2009.) smo za korekcijo uporabili materala Gradia Direct X-OA2 in Kalore A2, NT. Zob 23 smo preoblikovali v zob 22, zob 24 pa v zob 23. Situacija 6 mese- cev kasneje. Rekonstrukcija v području sprednjih zob: To je eden izmed najtežjih prim- erov korekcije zaradi naslednjih dejavnikov: (če podočnik želimo preoblikovati v stranski sekalec ali prvi ličnik v podočnik): • podočnik je mezio-distalno širši kot stranski sekalec • klinična krona podočnika je daljša • gingivni rob (linija dlesni) podočnika je višje postavljen • podočnik je koničast • aksialni naklon podočnika proti središnjici je večji od aksialnega naklona stranskega sekalca • prvi ličnik ima palatinalni vršek • linija dlesni pri ličniku je nižja kot pri podočniku • različni aksialni nakloni Z estetskega vidika je bolje pustiti podočnik na mestu (ali ga pre- makniti distalno, če je na mestu stranskega sekalca) in vstaviti implantat na mesto stranskega manjkajočega zoba (v primeru aplazije stranskega sekalca). Če to ni možno, pa lahko pomaga es- tetska stomatologija. Nastala sit- uacija vendarle zahteva določene kompromise. Plombe na zadnjih zobeh Izzivi pri plombah na zadnjih zobeh so večji kot pri spredn- jih. Glavni izziv predstavlja nu- jna natančna rekonstrukcija mor- fologije zoba (ličnika in kočnika). Če poskušamo ponazoriti zunanjo obliko, je potreben material, ki to obliko ohranja in ponazarja. Ma- terial mora biti odporen na obrabo in se mora polirati. Potreben je tekoči kompozit za prekrivanje dna in polnjenje praznine med matrico in zobom kot tudi matrice različnih oblik za rekonstrukcijo aproksimalnih ploskev. Material mora biti viden na rentgenu zara- di kontrole oblike in prilagajati se mora gingivalnem robu – kar je najpomembnejši predpogoj za zdravo zobno papilo. Za razliko od sprednjih plombe, je tukaj plomba usmerjena centrip- etalno. To pomeni, da zečnemo z rekonstrukcijo bukalnih in lingval- nih plokev (če so destruirane) in nadaljujemo z aproksimalnimi ploskvami (distalno in mezial- no). Tako ustvarimo defekt I raz- reda in je situacija enostavnejša. Začnemo na dnu z gradnjo vrška. Za to potrebujemo gost netranslu- centen material – opačne ali stand- ardne barve (na primer OA3, OA2 ali A4, A3, A2). Vrške se gradi enega po enega s ciljem, da jih kasneje združimo, ko se premikamo okluzalno. Po kompozitni izdelavi vrškov, se na koncu doda še skleninska plast. Za to uporabimo material srednje ali visoke translucence - standardne ali translucentne barve (na primer A2, A1 ali NT, WT, DT). Obli- kujemo vrške, fisure in trikotne jamice (po želji – sekundarne fisure in sekundarno anatomijo). Fisure morajo biti zadosti glo- boke, da se vrški anatomsko in vizualno ločijo, hkrati pa morajo ostati ozke, da pri žvečenju ne zadržujejo hrano. Natančno oponašanje naravne anatomije in oblike ter idealen estetski rezultat lahko dosežemo tudi z uporabo samo ene ali dveh kompozitnih barv. Slika 12: Plombe na zadnjih zobeh. V teh primerih za aprok- simalno ploskev dajem prednost svetlejši barvi (Kalore A2, A1, NT), materialu Gradia Direct A4, A3 za dentin in Kalore A2, NT, WT za sklenino. 12 Zaključek Izbira kakovostnega materiala in uspešen način dela s pomočjo direktne metode znatno olajša vsakodnevno delo stomatologa in zagotavlja lepši nasmeh našim pacientom. Avtor: Dr. Rosen Venelinov