Dental Tribune Slovenian Edition

SEPTEMBER 2011SLOVENIJA ŠT. 3 / LETO 2 Laserski žarek Močno orodje pri kliničnih posegih VEČ NA STRANEH 8 - 11 Raziskava Zapiranje oroantralne fistule VEČ NA STRANEH 16 - 17 Competence in Esthetics Program seminarja VEČ NA STRANI 13 Nikoli ne smemo prenehati z učenjem pravi gospod prim. MOKOREL TOMISLAV, dr.dent.med spec pedontolog ter v rokah drži preko 200 let star zobozdravniški priročnik. ŠT. 3 / LETO 2 Napisan je v starem nemškem jeziku in gotici, a mu to ne povzroča večjih težav. »Na začetku svojega šolanja sem se pričel učiti ruskega jezika, kasneje pa sta na vrsto prišla še angleški in latinščina. Več težav, kot razumevanje napisanega, mi povzročajo posamezne črke. Ve- liko zanimivega je v njem. Novosti seveda ni. Je pa lažje razumeti in ustvarjati zobozdravstveno sedan- jost, če vemo, kaj se je delalo v preteklosti.« Besede kar vrejo na dan. Načr- tovan intervju se je tako spremenil v učno uro, kjer prim. dr. Mokorel predstavi svoja zanimiva stališča: O sebi 47 let delovne dobe je veliko. Pravzaprav sem uradno že upoko- jen. A nadomestila ni in vztrajam, ker imam rad svoje delo. O slovenskih pedontologih Mi imamo danes zelo feminizira- no otroško zobozdravstvo. Jaz sem eden redkih reliktov. Praviloma se za ta poklic odloča le ženska popu- lacija. Ne le vedno zato, ker naj bi pregovorno imele več občutka za delo z otroci. Verjetno tudi zato, ker imajo manj smisla za privatizacijo. Ker je dobršen del pedontologovih aktivnosti pravzaprav preventiva, kjer je potrebno biti včasih tudi malo strog, bolj do staršev, kot do otrok, se pregovorno značilni večji ženski smisel za delo z otroci nem- alokrat izkaže za preveč mehkega ali popustljivega. Poleg tega je - če se primerjamo z razvitim svetom - v Sloveniji pedontologov premalo glede na število prebivalstva. O začetkih otroškega in mladinskega zobozdravstva v Sloveniji Ti segajo že v 70. leta. Po- membnejše spremembe pa so se pričele v 80. letih, ko se je začel nov program preventivnih pregle- dov. Starostna meja prvega obiska se je spustila na otrokovo starost 6-8 mesecev. Takrat smo otrokom opravili pregled ustne votline ter detekcijo potreb po morebitnih posegih. Starše pa smo podučili o pravilnem dojenju, prehrani, čiš- čenju zob, oralnem zdravju in še čem. Sledili so redni preventivni 6-mesečni pregledi ter po potrebi kurativna obravnava do otroko- vega 3. leta starosti in tudi še nap- rej, glede na prioriteto posegov in zdravstveno stanje ustne votline tudi do 18. leta. To počnemo še sedaj. O primerjavi s tujino To seveda ni bilo v evropskem prostoru nič novega, saj so po- dobne modele že kako desetletje prej razvile tako skandinavske kot anglosaksonske dežele. Seveda je bilo tam v startu dosti lažje, saj je bilo veliko manj problemov s fi- nancami, pa tudi zobozdravstvena prosvetljenost staršev je bila na višji ravni. V 90. letih so tam tako imeli že 20-letni staž in prve evaluacije. Izkazalo se je da pri njih otroci pri 12 letih praktično nimajo ka- riesa. To je izjemno pomembno tako za celostno psihično in fizično počutje in zdravje otroka, kakor tudi za dolgoročne prihranke na področju zobozdravstva. Največ zaslug za ta uspeh so evaluacije pripisale faktorjem po naslednjem vrstnem redu: - visokemu standardu; - visoki zdravstveni osveščenosti prebivalstva; - zdravstvenim službam; - predšolski in šolski vzgoji. O največji grožnji Najbolj grozeč otroškim zobem je vedno bil karies, pri čemer je svojo vlogo vedno igralo ogrom- no faktorjev. Od sredine 70. pa do konca 80. let je bila aktualna steklenična gniloba. Le ta je prišla z višjim standardom. Klasične dude so starši množično zamenjevali s plastičnimi stekleničkami. V njih so bile sladke tekočine, v katerih so se preko celega dne namakali otroški zobje. Posledično je priha- jalo do razpada zobne sklenine in drugih težav, povezanih s tem. Ta problem je bil prisoten v celotnem razvitem svetu in edina rešitev je bila propaganda in osveščanje. K sreči smo bili pri tem uspešni in danes te težave praktično ni več. Se je pa pojavila nova, to je podaljšano dojenje. Materino mleko v času, ko so že prisotni prvi zobki, sku- paj z oblogami, ki nastanejo na njih, povzroči enake poškodbe kot sladke tekočine. Zato je treba v tem primeru po vsakem dojenju zobe očistiti. Zadnje materam še ni prišlo v navado, kot bi želeli, zato je ta problem pri nas občasno še vedno prisoten. Je pa z dobro mrežo otroškega zobozdravstva in v sodelovanju s šolami za starše ta fenomen v sodobnem času bolje omejen in ni dosegel tako kultnih razsežnosti kot svoje čase steklenična gniloba. O zobozdravstvu otrok s posebnimi potrebami Zobozdravstvo je že samo po sebi zelo multidisciplinarno. Vča- sih za otroke s posebnimi potre- bami niso imeli drugačne rešitve kakor, ne le lokalna, temveč tudi splošna anestezija, ali pa jih sploh niso obravnavali. Danes obravna- vamo vse ter s pomočjo znanja raz- vojne pediatrije, pedopsihologije ali logopedije prej izčrpamo vse druge možnosti. Za anestezijo se odločimo šele, ko bi klasični poseg za malega pacienta ali zo- bozdravnika postal prenevaren. O strahu pred zobozdravnikom Vsak mali pacient je dober pa- cient. Pokvarita ga lahko samo dva: starši ali zobozdravnik. Zelo nehvaležna stvar je, kadar starši otroka prepozno pripeljejo k zo- bozdravniku. Takrat je potrebno bolečino reševati z bolečino. Tak otrok potem res dobi strah in pos- tane problematičen pacient. Samega primarnega strahu je izredno malo in še tega je otroku nekdo vcepil v glavo še pred obis- kom zobozdravnika. K sreči odrasli ta strah potem večinoma izgubijo in ni mi zna- no, da bi se zdravniki pri odraslih s faktorjem strahu, ki se vleče iz otroških let, danes veliko srečevali. Določen odstotek ljudi se bo zdravnika, neodvisno od prisot- nosti morebitnih otroških travm, vedno bal. O vplivu prehoda na privatno zobozdravstvo Pri svojem delu ne opažam, da bi ta prehod na otroško zobozdravs- tvo v Sloveniji imel kakšen velik vpliv. Kvaliteta tako preventive in kurative je ostala na visokem nivo- ju. Pa tudi nekaj pedontologov in mladinskih zobozdravnikov se je v okviru koncesionarstva že odločilo za poslovno neodvisno delovanje. Pri tem s svojimi pacienti še vedno izvajajo celoten program, kot če bi delali v javnem zdravstvu. O ohranjanju doseženih standardov Vzpostavljene programe je po- trebno izvajati naprej. Je pa res, da pri nas nekatere stvari šepajo. Tako smo zaradi sistemske spre- membe, in sicer znižanja starostne meje za pravico do izbire lastnega zobozdravnika, iz nadzora izgubili del populacije srednješolcev, ki je prej bila v celoti vključena v pro- gram. Program, ki je prej zajemal otroke od 0-18 let, sedaj zapuščajo že 15 in 16-letni dijaki, katerih sto- pnja zobozdravstvene osveščenosti nemalokrat ni dovolj visoka za za- gotavljanje brezskrbne prihodnosti njihove ustne votline. V nekem smislu bi kljub vsemu tukaj še ved- no morala biti prisotna tudi neka ustrezna motivacija. Za konec še o lepoti pedontologije Pedontolog je pediater v zobo- zdravstvu. To delo je psihično in fizično zelo naporno in obre- menjujoče. Vseskozi je potrebno biti izjemno natančen in pazljiv, da s sodobnimi aparaturami, ki jih uporabljamo, ne poškoduješ otroka. Pri tem je pomemben tudi osebni pristop. Kljub vsemu je to delo zelo lepo in hvaležno. Danes opazujem babice, ki k nam v or- dinacijo pripeljejo svoje vnučke, pred mnogo leti pa so prav one bile moji mali pacienti.